Jedro

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Zahteva zagovornikov obd. A.S. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 24.7.1998 zavrnila predloga zagovornikov obd. A.S. za odpravo pripora ter za določitev varščine. Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 7.8.1998 pritožbo zagovornikov obdolženca zavrnil kot neutemeljeno. S sklepom z dne 28.7.1998 pa je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani odločil, da se zoper obd. A.S. pripor iz pripornega razloga po 1. točki 2. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljša do 1.9.1998. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 4.8.1998 pritožbo zagovornikov obd. A.S. zavrnilo kot neutemeljeno.

Zagovorniki obd. A.S. so dne 10.8.1998 (priporočeno po pošti) vložili zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 4.8.1998 ter zoper sklep senata Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 7.8.1998. Uvodoma navajajo, da uveljavljajo bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ne da bi pri tem konkretizirali, kakšne bistvene kršitev določb kazenskega postopka naj bi bile podane.

Predlagajo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pripor zoper obd. A.S. odpravi.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zagovorniki obd. A.S. pa v zahtevi za varstvo zakonitosti, ko izpodbijajo navedena pravnomočna sklepa, uveljavljajo prav ta razlog. V zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora, navajajo, da priporni razlog begosumnosti ni podan, ker se je obdolženec, ko se je vrnil iz tujine, sam javil preiskovalni sodnici, pritožbeno sodišče pa je v razlogih sklepa, s katerim je pritožbo zavrnilo, navedlo, "da prav ti podatki nakazujejo, da je nevarnost ponovnega pobega obdolženca pred organi pregona". Zagovorniki obd. A.S. so v zahtevi za varstvo zakonitosti le deloma povzeli vsebino obrazložitve sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 4.8.1998, s katerim je zavrnilo pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora zoper obdolženca. Iz razlogov tega sklepa je razvidno, da je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da je obdolženec takoj po kaznivem dejanju, katerega izvršitve je utemeljeno sumljiv, pobegnil ter odpotoval v inozemstvo, in sicer v nekaj držav s potnim listom, v nekaj držav pa ilegalno, preden se je po nekaj mesecih, in sicer junija 1998, z odvetnikom javil sodišču. Vse navedene okoliščine in ne samo, da se je obdolženec javil z zagovornikom na sodišču, je pritožbeno sodišče ocenilo ter pritrdilo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je priporni razlog begosumnosti obdolženca, zoper katerega je bila razpisana celo tiralica, podan.

Zagovorniki obd. A.S. tudi v delu zahteve za varstvo zakonitosti, ko izpodbijajo sklep senata Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 7.8.1998, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper sklep preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 24.7.1998, ki je zavrnila predlog za odpravo pripora in predlog za določitev varščine, očitno uveljavljajo razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pri tem namreč navajajo, da je izključeno, da bi bila hiša, ponujena v varščino, zasedena, ker je zgrajena le do 3. gradbene faze, jasen pa je tudi pravni status te nepremičnine, ker je v spisu zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje, da je lastnik nepremičnine obdolženčev brat. Vendar pa je preiskovalna sodnica, ki je zavrnila predlog za določitev varščine - kot izhaja iz njenega sklepa - ocenila, da ponujena varščina ne zagotavlja, da obd. A.S. kljub dani varščini ne bi pobegnil, taki oceni pa je pritrdil tudi senat Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

Sicer pa tudi v primeru, če bi držale navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, ne bi bili podani razlogi za odpravo pripora proti varščini, saj na izjavi obdolženčevega brata A.S. z dne 16.7.1998, overjeni po notarju B.F. iz L. (Švica), ni potrditve pristojnega švicarskega državnega organa, kar zahteva Haaška konvencija o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin z dne 5.10.1961, katero je Republika Slovenija notificirala in dne 1.9.1992 pridobila status države pogodbenice.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).