Jedro

Umik tožbe učinkuje neposredno in takoj, zato ga ni mogoče preklicati od trenutka, ko je izjava sprejeta. Takrat se sodišče z njo seznani in praviloma tožnik umika tožbe ne more več preklicati. Umik za tožnika velja preden tožena stranka poda izjavo, da je privolila v umik in preden poteče rok 15 dni za izjavo. Samo izjava tožene stranke lahko prepreči umik, če ta izjavi, da (ker ji je lahko v škodo) vanj ne privoli.

Morebitna zmota tožnika ni razlog za preklic umika tožbe, saj je izpodbijanje umika tožbe možno le v izjemnih primerih (na primer, če bi bil posledica kaznivega dejanja).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek potem, ko je ugotovilo, da je tožnik tožbo umaknil. Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik je zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, vložil revizijo iz revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajal je, da iz obravnavnega zapisnika z dne 11.5.2005 izhaja, da je senat sprejel sklep, da tožeča stranka umika tožbo. Ker to ni možno, predlaga, da sodišče zadevo razveljavi. Navaja še, da je sodišče sprejelo sklep o ustavitvi postopka, ne da bi bila tožena stranka o tem prej obveščena in da bi dala soglasje, pa tudi 15. dnevni rok za izjavo do izdaje sklepa sodišča še ni potekel. Tožnik je torej preklical umik tožbe, preden je tožena stranka vanj privolila. Poleg tega pa je umik podal v zmoti, ker mu ni bilo dovolj pojasnjeno, kakšne so posledice umika tožbe. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 11.5.2005 je jasno razvidno, da je tožbo umaknil tožnik. Dejstvo umika tožbe je podpisal tako tožnik kot tudi njegova pooblaščenka. Ta je ne glede na formulacijo obravnavnega zapisnika vedela, da tožbo glede na določbo 188. člena ZPP lahko umakne samo stranka, in da je tudi sklep sodišča o ustavitvi postopka samo deklaratorne narave. Če bi res sodišče sprejemalo sklep o umiku tožbe in tožnik tega sam ne bi izjavil, bi moral tožnik takoj nasprotovati in preprečiti vpis izjave v zapisnik ter istočasno doseči, da se zadeva ne obravnava kot njegov umik. Zato kasnejše navajanje, da je umik tožbe sprejelo sodišče in da to ni bila izjava tožnika, ni sprejemljivo.

Umik tožbe učinkuje neposredno in takoj, zato ga ni mogoče preklicati od trenutka, ko je izjava sprejeta. Takrat se sodišče z njo seznani in praviloma tožnik umika tožbe ne more več preklicati. Umik za tožnika velja preden tožena stranka poda izjavo, da je privolila v umik in preden poteče rok 15 dni za izjavo (sklep VS RS II Ips 327/98 z dne 25.3.1999). Samo izjava tožene stranke lahko prepreči umik, če ta izjavi, da (ker ji je lahko v škodo) v njo ne privoli. Tudi morebitna zmota tožnika ni razlog za preklic umika tožbe (sklep VSL I Cpg 240/2000 z dne 16.3.2000.), saj je izpodbijanje umika tožbe možno le v izjemnih primerih (na primer, če bi bil posledica kaznivega dejanja).

Zaradi povedanega je sodišče v izpodbijanem sklepu odločilo pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi. Zato je revizijsko sodišče revizijo v skladu z določbo 378. člena ZPP in ob uporabi določb 384. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.