Jedro

Po končanem poizvedbenem postopku za izročitev tujca odreditveni državi mora preiskovalni sodnik s svojim stališčem, pa čeprav je za tujca ugodno, seznaniti tujca in njegovega zagovornika, da se zadosti pravici do izjave po členu 22 Ustave RS.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Senat iz šestega odstavka 25. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za izročitev zahtevane osebe (prav obdolžene) A. A. državi prosilki Ruski federaciji zaradi izvedbe kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja goljufije po četrtem odstavku 159. člena Kazenskega zakonika Ruske federacije in kaznivega dejanja zatajitve po četrtem odstavku 160. člena Kazenskega zakonika Ruske federacije (1. točka izreka). V 2. točki izreka pa je senat odredil, da pravosodni organi Ruske federacije obdolžene A. A. ne smejo preganjati ali zoper njo izvršiti kazen ali jo predati drugi državi zaradi kaznivega dejanja, ki ni predmet izročitvenega postopka.

2. Zoper sklep so vložili pritožbo zagovorniki obdolžene zaradi procesnih kršitev ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagali so, da se prvostopenjska odločitev spremeni tako, da se ugotovi, da pogoji za izročitev A. A. Ruski federaciji niso podani, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena v delu, ki se zavzema za ponovno obravnavanje oziroma odločanje o zahtevi za izročitev obdolžene.

4. V obravnavani zadevi je Generalno državno tožilstvo Ruske federacije zahtevalo izročitev obdolžene A. A. Ruski federaciji zaradi izvedbe kazenskega postopka zaradi dveh kaznivih dejanj in sicer kaznivega dejanja goljufije po četrtem odstavku 159. člena Kazenskega zakonika Ruske federacije in kaznivega dejanja zatajitve po četrtem odstavku 160. člena Kazenskega zakonika Ruske federacije. Preiskovalni sodnik je po obsežno opravljenem poizvedbenem postopku spis z mnenjem, da pogoji za izročitev niso izpolnjeni, posredoval izvenobravnavnemu senatu Okrožnega sodišča v Ljubljani.

5. Zakon o kazenskem postopku v XXXI. poglavju, Postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev posebej ne določa obveznosti preiskovalnega sodnika, da mora z gradivom, ki ga med poizvedbami pridobi, posredovati obdolžencu ali na kakršen koli drugi način seznaniti obdolženca, kakor tudi njegovo kvalificirano obrambo, če jo obdolženi pooblasti za zastopanje v izročitvenem postopku. Res je, da je preiskovalni sodnik senatu posredoval mnenje, ki je za obdolženko ugodno, vendar pa ga to ne odvezuje dolžnosti, da pred tem ne bi seznanil obdolženko in njene zagovornike. Prav ta segment pa v uvodu problematizirajo pritožniki, katerim pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. V ustaljeni ustavno sodni praksi, pa tudi praksi rednih sodišč, ki se opira na judicirane primere Ustavnega sodišča (primeroma Up-1432/18 z dne 29. 11. 2018, Up-1195/12-17) mora biti skladno z 22. členom Ustave tudi v postopku odločanja o dovolitvi predaje (enako velja za postopek o izročitvi obdolženca ali obsojenca po določbah ZKP) zahtevani osebi zagotovljena pravica do izjave o vseh dejstvih in dokazih ter tudi o pravnih vprašanjih pomembnih za odločitev. Zato mora biti pravica do izjave zagotovljena tudi glede pojasnil odreditvene države, na katera sodišča opre odločitev o tem, ali je predaja dovoljena ali ne (jedro odločbe Up-1432/18).

6. Povzetega pravnega jamstva iz ustavno sodnih presoj ni upošteval niti preiskovalni sodnik, ki je opravil poizvedbeni postopek, prav tako pa tudi ne izvenobravnavni senat, ki je odločal o zahtevi za izročitev in bi moral tudi zaradi takšnega procesnega zdrsa, zadevo ne glede na vsebino mnenja preiskovalnega sodnika, preiskovalnemu sodniku vrniti, da na ustrezen način seznani obdolženko in njene zagovornike. Iz navedenega razloga je zato pritožbeni senat izpodbijani sklep razveljavil in zadevo vrnil sodišču prve stopnje v novo odločitev, ki naj predhodno od preiskovalnega sodnika zahteva, da z dokumentacijo seznani obdolženko in njeno kvalificirano obrambo.

7. Do ostalih vprašanj, ki jih je pritožnik zapisal v pritožbi, se pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo. Vseeno pa je zaznalo, da je izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv. Glede na to, da izrek postane pravnomočen, ne pa tudi njena obrazložitev, zato zaradi takšnega koncepta oblikovanja izreka niti ni mogoče ugotoviti historičnega dogodka, ki predstavlja znake kaznivega dejanja po kazenskem zakoniku Ruske federacije in ki je predmet postopka za izročitev. Niti ni razpoznavna kot identifikacijsko sredstvo konkretna zahteva pravosodnega organa Ruske federacije zoper obdolženo A. A.