Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker tožnik kot prevzemnik odvetniške pisarne odvetnika, ki je bil določen za nudenje brezplačne pravne pomoči, za upravičenca ni opravil nobene storitve, za katere je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, tožnik po mnenju sodišča ni upravičen do povrnitve stroškov oziroma do priglašene nagrade.
Tožba se zavrne.
Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Z izpodbijanima sklepoma je tožena stranka zavrnila tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči upravičencu A.A. z dne 31. 1. 2012 in 9. 2. 2012. V svojih obrazložitvah navaja, da je tožnik dne 31. 1. 2012 predložil napotnici, izdani za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu, v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku, ki je potekal pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II K 21366/2010 in II K 2758/2010 in katere izvedba je bila z odločbama opr. št. Bpp 1657/2010 in 1659/2010 zaupana odvetniku B.B.; nato pa dne 9. 2. 2012 predložil še napotnici, izdani na podlagi odločb Bpp 1657/2010 in 1659/2010, obe z dne 18. 1. 2012, s katerima je bil odvetnik B.B. razrešen, izvedba brezplačne pravne pomoči v istih zadevah in enakem obsegu pa zaupana tožniku. Upravičencu A.A. je bila z odločbama opr. št. Bpp 1657/2010 in 1659/2010 odobrena brezplačna pravna pomoč, katere izvedba je bila zaupana odvetniku B.B., ki pa se je dne 30. 12. 2011 upokojil in je bil za prevzemnika njegove odvetniške pisarne s sklepom Odvetniške zbornice določen tožnik. Na podlagi navedenega je bil z odločbama opr. št. Bpp 1657/2010 in 1659/2010 z dne 18. 1. 2012 odvetnik B.B. razrešen in za izvedbo brezplačne pravne pomoči določen tožnik. Le-ta je navedeni odločbi prejel dne 23. 1. 2012 in istega dne poslal dopis z navedbo, da v kazenskih zadevah II K 21366/2010 in II K 2758/2010, ki se sedaj vodita v združeni zadevi z novo opr. št. III K 29636/2010, že zagovarja obdolženega C.C. in ker v isti zadevi ne more zagovarjati več obdolžencev, je zaprosil, da se ga razreši in določi novega izvajalca. Na podlagi navedenega je bil tožnik z odločbama Bpp 1657/2010 in 1659/2010 z dne 30. 1. 2012, razrešen, izvedba brezplačne pravne pomoči v tej kazenski zadevi pa je bila zaupana drugemu odvetniku. Tožena stranka se sklicuje na določbe 30. in 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in navaja, da v predmetnih zadevah tožnik ni opravil storitev, za katere je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč in tako ni upravičen do priglašene nagrade pod tarifno številko 4100 ZOdvT in posledično do plačila stroškov v tem postopku, saj zgolj za to, da odvetnik stranko ali organ, ki ga določi kot izvajalca brezplačne pravne pomoči, obvesti, da dodeljene storitve ne more prevzeti, ZOdvT ne določa nagrade.
Tožnik v tožbi navaja, da je v zadevah 1657/2010 in 1659/2010 dne 9. 2. 2012 vložil zahtevek za povračilo stroškov po odločbah tožene stranke št. Bpp 1657/2010 in 1659/2010 z dne 18. 1. 2012, po katerih je tožena stranka za izvajalca upravičencu določila tožnika. Tožnik je v obeh zadevah dne 23. 1. 2012 toženi stranki sporočil, da zadev ne more prevzeti zaradi zakonskih zadržkov in predlagal svojo razrešitev. Tožena stranka ga je dne 30. 1. 2012 razrešila in določila drugega izvajalca, tožnik pa je za opravljeno delo dne 9. 2. 2012 toženi stranki vrnil izpolnjeni napotnici z zahtevkom po povračilu stroškov zastopanja. V napotnicah je uveljavljal osnovno nagrado po tarifni št. 4100 Odvetniške tarife (OT) v znesku 90,00 EUR, pavšal po tarifni št. 6002 v znesku 18 EUR in pripadajoči DDV, skupno 129,60 EUR. Tožena stranka je njegova zahtevka zavrnila, ker naj ne bi opravil nobene storitve, za katero je bila upravičencu odobrena brezplačna pravna pomoč. Stališče tožene stranke je napačno, saj po tarifni številki 4100 OT nastane nagrada za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek (tretji del OT, opomba 3, prvi odstavek). Tožnik je bil glede na navedeno upravičen do nagrade po tarifni številki 4100 OT s prejemom odločb tožene stranke št. Bpp 1657/2010 in 1659/2010 z dne 18. 1. 2012, po katerih ga je tožena stranka določila za izvajalca brezplačne pravne pomoči upravičencu in pri tem izvajalec ni dolžan posebej specificirati opravljenega dela, ki ga je dejansko izvedel, saj osnovna nagrada pavšalno krije vsa tista opravila, ki so navedena v prejšnjem stavku. Je pa že iz izpolnjenih napotnic in poteka celotne zadeve jasno, da je tožnik moral vabiti upravičenca, mu pojasniti zadevo in o zadržkih pisno obvestiti sodišče. Potreben je bil tudi najnujnejši pregled kazenske zadeve in ponovno vabljenje upravičenca zaradi izpolnitve in podpisa napotnic. Tožnik je torej nedvomno upravičen do nagrade po tarifni številki 4100 OT in je ta nastala v trenutku, ko je od tožene stranke prejel naročilo oz. konkretni odločbi z dne 18. 1. 2012, po katerih je bil določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči. Tožnik sodišču predlaga, da kot nezakonita odpravi oba izpodbijana sklepa opr. št. Bpp 1657/2010 in Bpp 1659/2010, oba z dne 15. 2. 2012. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil tožnik v zadevah št. Bpp 1657/2010 in 1659/2010 z odločbama določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči. Vendar je še istega dne, ko je predmetni odločbi prejel, to je dne 23. 1. 2012, poslal obvestilo, da ne more prevzeti zastopanja upravičenca, ker v isti zadevi zastopa drugega obdolženca in da naj sodišče določi drugega izvajalca brezplačne pravne pomoči upravičencu. Do sklenitve pooblastitvenega razmerja med upravičencem in odvetnikom torej ni prišlo, saj je tožnik kot odvetnik nemudoma odklonil prevzem zastopanja stranke. Dne 9. 2. 2012 je nato tožena stranka prejela tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov, do katerih naj bi bil upravičen, ker jo je torej zgolj obvestil o tem, da ne more prevzeti zastopanja upravičenca do brezplačne pravne pomoči. V skladu s tretjim odstavkom 30. člena ZBPP odvetnik, ki iz opravičljivih razlogov ne more prevzeti izvajanja brezplačne pravne pomoči, na napotnici navede razlog, zaradi katerega ne more prevzeti izvajanja, ter vrne napotnico. Zgolj dejstvo o obvestilu, da ne more prevzeti zastopanja upravičenca, pa ne opravičuje plačila stroškov postopka, saj v teh dveh zadevah do sklenitve pooblastitvenega razmerja sploh ni prišlo. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo tožnika zavrne.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi sta predmet presoje uvodoma navedena sklepa tožene stranke, s katerima je le-ta zavrnila tožnikova zahtevka za povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči z dne 31. 1. 2012 in z dne 9. 2. 2012 upravičencu A.A. Med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbama št. Bpp 1657/2010 in Bpp 1659/2010 z dne 18. 1. 2012 določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči imenovanemu upravičencu v dveh kazenskih zadevah. Prav tako ni sporno, da je tožnik v obeh zadevah dne 23. 1. 2012 toženi stranki sporočil, da zadev ne more prevzeti zaradi zakonskih zadržkov in predlagal svojo razrešitev; sporno pa je, ali tožniku pripada povračilo stroškov, priglašenih v predloženih izpolnjenih napotnicah. Tožena stranka je zavzela stališče, da tožniku povračilo stroškov ne pripada, ker ni opravil nobene od storitev, za katere je bila upravičencu v navedenih zadevah odobrena brezplačna pravna pomoč.
Iz odločb št. Bpp 1657/2010 in 1659/2010 z dne 18. 1. 2012 izhaja, da je bil tožnik upravičencu A.A. dodeljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje. Po mnenju sodišča mora biti odmera nagrade v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da mora ustrezati opravljeni storitvi, kot je opredeljena v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno, je stališče, kot ga je zavzela tožena stranka, da tožniku povračilo stroškov ne pripada, ob upoštevanju podatkov v spisu, po mnenju sodišča, pravilno. Iz spisovnih podatkov je namreč razvidno, da tožnik za upravičenca ni opravil nobene od storitev, opredeljenih v odločbah o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Ker torej tožnik za upravičenca ni opravil nobene storitve, za katere je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, tudi po mnenju sodišča ni upravičen do povrnitve stroškov oziroma do priglašene nagrade.
Tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Tožnik se ne more uspešno sklicevati na tarifno številko 4100 OT, glede na to, da med upravičencem in tožnikom, kot je to pravilno ugotovila že tožena stranka, ni prišlo do sklenitve pooblastilnega razmerja, saj tudi po mnenju sodišča nagrada odvetniku pripada od trenutka sklenitve pooblastilnega razmerja in ne od trenutka prejema naročila oziroma prejema odločbe o določitvi za izvajalca brezplačne pravne pomoči, kot to zmotno meni tožnik.
Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), zavrnilo kot neutemeljeno.
Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.