Jedro

Ker je zakonodajalec v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV določil, da je dopusten upravni spor, in ker je zakonodajalec v drugem odstavku 100. člena ZLV določil, da občinski svet „odloči“ o pritožbi, v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV pa zakonodajalec uporablja pojem „če občinski svet pritožbi ne ugodi“, je treba določilo drugega odstavka 100. člena in prvi odstavek 101. člena ZLV interpretirati tako, da občinski svet na drugi stopnji odloči s pravnim aktom, ki mora imeti ob smiselni uporabi določb ZUP (4. člen) obvezne sestavine, kot jih mora imeti upravna odločba – torej uvod, izrek in obrazložitev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se obvestilo Mestnega sveta Mestne občine Celje, št. 011-10/2018 z dne 7. 12. 2018, v delu, ki se nanaša na pritožnike A.A., B.B. in C.C., zoper poročilo Občinske volilne komisije Mestne občine Celje z dne 22. 11. 2018 o izidu volitev za člane Mestnega sveta Mestne občine Celje, odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Mestni svet Mestne občine Celje mora odločiti o pritožbi v 30 dneh od dneva prejema te sodbe.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je pritožnike z obvestilom, št. 011-10/2018 z dne 7. 12. 2018, in pooblaščenca z dopisom št. 011-10/2018 in datumom 14. 12. 2018, obvestila, da je Mestni svet Mestne občine Celje na 1. konstitutivni seji 4. 12. 2018 sprejel sklep, da se pritožbi A.A. in C.C. zoper poročilo Občinske volilne komisije Mestne občine Celje (v nadaljevanju OVK MOC) z dne 22. 11. 2018 o izidu volitev za župana Mestne občine Celje in zoper poročilo OVK MOC z dne 22. 11. 2018 o izidu volitev članov Mestnega sveta Mestne občine Celje zavržeta. Mestni svet Mestne občine Celje je z drugim sklepom odločil, da se pritožbi drugo pritožnika, B.B., zoper poročilo OVK MOC dne 22. 11. 2018 o izidu volitev za župana Mestne občine Celje in zoper poročilo OVK MOC z dne 22. 11. 2018 o izidu volitev članov Mestnega sveta Mestne občine Celje, kot neutemeljeni zavrneta.

2. Pritožniki so v delu, ki se nanaša na sklepa, s katerima je bilo odločeno o pritožbah zoper poročilo OVK MOC z dne 22. 11. 2018 o izidu volitev članov Mestnega sveta Mestne občine Celje, in sicer zoper prvi sklep, ki je bil sprejet na podlagi pritožbe A.A. in C.C. in drugi sklep sprejet na podlagi pritožbe B.B.. vložili pritožbo, v kateri pojasnjujejo, da so pritožbo vložili osebno in po pooblaščeni družbi, na podlagi 100. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV). Obvestilo so pritožniki prejeli 10. 12. 2018, pooblaščena družba pa 14. 12. 2018 po e-pošti in 17. 12. 2018 po pošti. Svoj pravni interes pritožnik A.A. utemeljuje z navedbo, da je predstavnik liste, pritožnika B.B. in C.C., pa pravni interes izkazujeta kot kandidata za Mestni svet Mestne občine Celje.

3. V nadaljevanju pritožniki navajajo, da je izpodbijana odločitev nepravilna in nezakonita zato, ker niso navedeni razlogi za zavrnitev pritožbe, ki bi jih bilo treba, ob upoštevanju določbe 100. člena ZLV in upoštevanju sodne prakse (št. I U 1700/2010), iz katere izhaja interpretacija določbe drugega odstavka 100. člena ZLV in določbe prvega odstavka 101. člena istega zakona, navesti v obrazložitvi sklepa.

4. Pritožniki pojasnjujejo, da z vložitvijo pritožbe varujejo svoje ustavne pravice in opozarjajo, da je prišlo v postopku volitev do kršitev Zakona o volilni in referendumski kampanji (v nadaljevanju ZVRK), do neupravičene uporabe javnih sredstev in posledično kršitev Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLV), kar dokazuje izdaja mestnega časopisa. Sporni časopis je izšel prvi dan kampanje in je očitno del volilne kampanje in propaganda. Pojasnjujejo, da je na spornost mestnega časopisa opozarjala tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ter pravni strokovnjaki.

5. V tožbi pritožniki primarno predlagajo odpravo izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve Mestnemu svetu Mestne občine Celje v ponovni postopek oziroma podrejeno, da se izpodbijana sklepa odpravita, da se odpravi poročilo OVK MOC z dne 22. 11. 2018 o izidu volitev za člane Mestnega sveta MOC in še volitve za župana MOC in volitvah za župana MOC.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na pritožbo, v katerem je pojasnila, da je pritožbo, skladno s Poslovnikom Mestnega sveta MOC, obravnavala mandatna komisija, ki je o svojem delu na prvi konstitutivni seji Mestnega sveta Mestne občine Celje 4. 12. 2018 podala poročilo. Pred potrditvijo mandatov je predsednik mandatne komisije obrazložil predlog Mestnemu svetu MOC za zavrnitev oziroma zavrženje pritožbe. V nadaljevanju je tožena stranka pojasnila, da A.A. in C.C. nista upravičena vlagatelja pritožb in da edini pritožbeni razlog, domnevna kršitev ZVRK, ni argumentiran, OVK ali Mestni svet pa nista pristojna za presojo pravilnosti in nadzor nad določbami ZVRK. Tožena stranka zato v celoti prereka navedbe tožeče stranke in sodišču predlaga, da pritožbama ne ugodi, da ju zavrne kot neutemeljeni oziroma, da pritožbi zavrže. K točkama I in II izreka:

7. Pritožba je utemeljena.

8. Predmet presoje v obravnavani zadevi je pritožba pritožnikov zoper sklepa Mestnega sveta MOC, ki sta bila sprejeta na 1. konstitutivni seji 4. 12. 2018. Z enim sklepom je Mestni svet tožene stranke pritožbi A.A. in C.C. zoper poročilo OVK MOC z dne 22. 11. 2018 o izidu volitev članov MOC zavrgel, z drugim sklepom pa je pritožbo B.B. zoper navedeno poročilo OVK MOC, v izpodbijanem delu zavrnil. O vsebini teh sklepov so bili pritožniki obveščeni z dopisom Mestnega sveta tožene stranke z dne 7. 12. 2018, njihov pooblaščenec pa z dopisom z dne 14. 12. 2018. 9. Postopek po odločitvi OVK, ki se nanaša na zatrjevane nepravilnosti pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora in bi lahko vplivale na potrditev mandatov, ureja ZLV v določbah od 100. do 102. člena. V prvem odstavku 100. člena je določeno, da ima vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov zoper odločitev OVK, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, pravico vložiti pritožbo na občinski svet, razen v primeru nadomestnih volitev iz 30. člena tega zakona, kjer ima pravico do pritožbe samo predstavnik liste kandidatov. Pritožbo lahko vloži do začetka prve seje občinskega sveta. Pritožbo, ki se nanaša na nadomestne, naknadne ali ponovne volitve, pa lahko vloži najpozneje v 15 dneh od dneva teh volitev. V drugem odstavku tega člena je določeno, da občinski svet odloči o pritožbi ob potrditvi mandatov članov občinskega sveta. V prvem odstavku 101. člena ZLV je določeno, da lahko pritožnik v primeru, če občinski svet pritožbi ne ugodi, v osmih dneh od dneva prejema obvestila, vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore. V skladu z drugim odstavkom tega člena sodišče odloči o pritožbi v 30 dneh od dneva vložitve pritožbe. Glede postopanja sodišča je v prvem odstavku 102. člena ZLV določeno, da sodišče v primerih iz prejšnjega člena in 97. člena tega zakona odloča v senatu treh sodnikov. Drugi odstavek tega člena pa določa, da sodišče odloča ob primerni uporabi določb zakona o upravnih sporih. Glede postopanja v primeru volitev župana pa 108. člen ZLV določa, da se glede vprašanj, ki v tem oddelku (volitve županov) niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe tega zakona o volitvah v občinske svete.

10. V skladu z zgoraj navedeno zakonsko ureditvijo je zoper odločitev občinskega (mestnega) sveta o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature, če občinski svet pritožbi ne ugodi, dopusten upravni spor, v 8 dneh od prejema obvestila (prvi odstavek 101. člena ZLV v zvezi z 108. členom ZLV in drugim stavkom prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je predmetna pritožba, kar med strankama ni sporno, vložena pravočasno, saj so pritožniki po pooblaščencu prejeli obvestilo o tem, da Mestni svet MOC pritožbi ni ugodil, dne 14. 12. 2018, pritožba pa je bila vložena 18. 12. 2018, torej v okviru zakonsko določenega osemdnevnega roka.

11. Kot je sodišče že pojasnilo v zadevi št. IV U 199/2018-8 z dne 8. 1. 2018, je treba zgoraj navedene določbe ZLV interpretirati ustavno skladno. Ker je zakonodajalec v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV določil, da je dopusten upravni spor, in ker je zakonodajalec v drugem odstavku 100. člena ZLV določil, da občinski svet „odloči“ o pritožbi, v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV pa zakonodajalec uporablja pojem „če občinski svet pritožbi ne ugodi“, je treba določilo drugega odstavka 100. člena in prvi odstavek 101. člena ZLV interpretirati tako, da občinski svet na drugi stopnji odloči s pravnim aktom, ki mora imeti ob smiselni uporabi določb ZUP (4. člen) obvezne sestavine, kot jih mora imeti upravna odločba – torej uvod, izrek in obrazložitev. Kajti v tovrstnih primerih, kot je obravnavani, stranka pred občinskimi organi in v upravnem sporu varuje svojo ustavno volilno pravico (prvi in drugi odstavek 43. člena Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustava), kar pomeni, da mora imeti v zvezi s tem tudi učinkovito pravno sredstvo in sodno varstvo (25. in 23. člen Ustave). Iz teh razlogov pojmovne zveze „od dneva prejema obvestila“ iz prvega odstavka 101. člena ZLV ne gre razlagati tako, da pristojni organ odloči o pritožbi z obvestilom, ampak navedena pojmovna zveza pomeni zgolj to, da rok za pritožbo na sodišče začne teči od prejema obvestila o odločitvi občinskega sveta.

12. Tako je po presoji sodišča ob uporabi 4. člena ZUP predpogoj za učinkovit dostop stranke do pravnega in sodnega varstva ta, na katerega se pritožniki v pritožbi tudi sklicujejo, da ima odločitev o zavrnitvi pritožbe obvezne sestavine upravnega akta, da je odločitev o pritožbi vsebovana v izreku, v obrazložitvi pa morajo biti smiselno vse sestavine obrazložitve upravnega akta iz 214. člena ZUP, prav tako pa mora drugostopenjski organ odgovoriti na vse pritožbene navedbe (drugi odstavek 254. člena ZUP). Pritožniki lahko le na ta način udejanjijo ustavno varovano volilno pravico ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravico do sodnega varstva (43., 25. in 23. člen Ustave).

13. Sodišče je po navedenem pritožbi na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo, saj zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, ne more preizkusiti izpodbijanega akta po vsebini.

14. Tožena stranka mora o pritožbi pritožnikov v delu, ki se nanaša na predmetni upravni spor odločiti v 30 dneh od prejema sodbe. V ponovnem postopku je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča, ki zadeva vodenje postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K točki III izreka:

15. Ker sta pritožnika s pritožbo uspela, je bilo treba odločiti tudi o njuni zahtevi za povrnitev stroškov. Stroške za pritožbo, ki jih je tožeča stranka priglasila, je sodišče priznalo kot strošek za sodni postopek upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Stroške za pritožbo je odmerilo v skladu s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu v pavšalnem znesku v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV v višini 62,70 EUR, torej skupaj 347,70 EUR. Tožena stranka jih je pritožnikoma dolžna povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe.