Jedro

ZIZ odgovora na predlog za odlog izvršbe ne predvideva in že zato stroškov zanj ni mogoče utemeljeno naložiti nasprotni stranki. Pri odločanju o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe je namreč sodišče dolžno presojati izpolnjevanje pogojev v skladu z 71. členom ZIZ, pri čemer je zatrjevanje in dokazovanje obstoja takšnih pogojev v celoti na strani dolžnika, ki predlaga odlog izvršbe oziroma pogoje ugotovi sodišče po uradni dolžnosti. Upniku se predlog za odlog sicer vroči zaradi zagotavljanja pravice do izjave, kar pa ne pomeni, da je upnik, ki na predlog odgovori, avtomatično upravičen od dolžnika zahtevati povrnitev stroškov odgovora.

Tretji upniku ni dolžan povrniti vseh nastalih stroškov, temveč le tistih, za katere se mu lahko očita, da jih je povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov s strani tretjega sledi načelu krivde.

Izrek

I.)

I. Pritožba upnika zoper sklep o predlogu dolžnika za odlog izvršbe z dne 20. 6. 2019 se zavrne in se v izpodbijani odločitvi (odločitev, da upnik sam nosi svoje stroške postopka za odlog izvršbe v II. točki izreka) sklep potrdi.

II. Upnik in dolžnik sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

II.)

III. Pritožba upnika zoper sklep o ugovoru tretjega z dne 20. 6. 2019 se zavrne in se v izpodbijani II. točki izreka sklep potrdi.

IV. Pritožba tretjega zoper II. točko izreka sklepa o ugovoru tretjega z dne 20. 6. 2019 se zavrže, zoper I. točko izreka pa se zavrne in sklep v tem delu potrdi.

V. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

**O pritožbi zoper sklep o predlogu dolžnika za odlog izvršbe z dne 20. 6. 2019:**

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog dolžnika za odlog izvršbe zavrnilo (I. točka izreka) in odločilo, da upnik in dolžnik nosita vsak svoje stroške postopka za odlog izvršbe (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev, da sam nosi svoje stroške odgovora na predlog za odlog v II. točki izreka sklepa, se pravočasno pritožuje upnik. Uveljavlja razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter napačne ugotovitve dejanskega stanja in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da mu prisodi stroške postopka oziroma podredno, da izpodbijano odločitev razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Po določbi 38. člena ZIZ, kateri ureja vprašanje povrnitve izvršilnih stroškov, mora dolžnik upniku povrniti tiste stroške postopka, ki so bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). ZIZ odgovora na predlog za odlog izvršbe ne predvideva in že zato stroškov zanj ni mogoče utemeljeno naložiti nasprotni stranki. Pri odločanju o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe je namreč sodišče prve stopnje dolžno presojati izpolnjevanje pogojev v skladu z 71. členom ZIZ, pri čemer je zatrjevanje in dokazovanje obstoja takšnih pogojev v celoti na strani dolžnika, ki predlaga odlog izvršbe oziroma pogoje ugotovi sodišče po uradni dolžnosti. Upniku se predlog za odlog sicer vroči zaradi zagotavljanja pravice do izjave, kar pa ne pomeni, da je upnik, ki na predlog odgovori, avtomatično upravičen od dolžnika zahtevati povrnitev stroškov odgovora. Upnikovo strinjanje oziroma nestrinjanje s predlaganim odlogom namreč v ničemer ne pripomore k odločitvi sodišča prve stopnje, saj mora sodišče samo presojati izpolnjevanje pogojev po zakonski določbi 71. člena ZIZ.1 Sodišča druge stopnje tudi ne zavezuje sicer nasprotna odločitev Višjega sodišča v Ljubljani v odločbi III Ip 1934/2018 z dne 29. 8. 2018, na katero se sklicuje upnik. Glede na 3. člen Zakona o sodiščih je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon, v skladu z ustavo pa tudi na splošna načela mednarodnega prava ter na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Odstopa od ustaljene sodne prakse, ki bi lahko pomenila kršitev dolžnikovih z ustavo zagotovljenih pravic, pa dolžnik ni niti zatrjeval niti izkazal. 7. Pritožba upnika je torej neutemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi glede priglašenih stroškov odgovora na pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krije dolžnik sam, ker so bili nepotrebni. V odgovoru na pritožbo namreč ni navedel ničesar, kar sodišču druge stopnje še ne bi bilo poznano in bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**O pritožbi upnika in tretjega zoper sklep o ugovoru tretjega z dne 20. 6. 2019:**

9. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor tretjega A. A. z dne 29. 4. 2019 (I. točka izreka) in odločilo, da upnik sam nosi stroške odgovora na ugovor tretjega (II. točka izreka).

10. Zoper odločitev se pravočasno pritožujeta upnik in tretji. Upnik iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter napačne ugotovitve dejanskega stanja izpodbija II. točko izreka sklepa. Navaja, da je po prejemu poziva sodišča na odgovor lahko sklepal, da bo sodišče v primeru njegove neaktivnosti, ugovoru tretjega ugodilo. V izogib tej posledici je nanj moral odgovoriti. Upnik se s sprejetim stališčem o naključju ne strinja. Potrebno je tudi upoštevati, da je tretji ugovor podal tik pred razpisano javno dražbo, kar kaže na to, da je želel doseči njen preklic. Meni, da je tretjemu mogoče očitati, da je stroške upniku povzročil namenoma in neutemeljeno. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano točko spremeni tako, da mu prisodi stroške odgovora oziroma podredno, da izpodbijano točko razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

11. Odločitev o ugovoru iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija tudi tretji. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se tretjega napoti na vložitev tožbe za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.

12. Upnik v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe tretjega.

13. Pritožba tretjega zoper II. točko izreka ni dovoljena, zoper I. točko izreka pa ni utemeljena. Pritožba upnika je neutemeljena.

14. Pravni interes za pritožbo je predpostavka njene dovoljenosti (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravni interes pomeni možnost, da pritožnik s pravnim sredstvom in torej z odločbo pritožbenega sodišča izboljša svoj pravni položaj. Navedeno pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tisti, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, le ta prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Odločitev v II. točki izreka sklepa, da upnik sam nosi svoje stroške odgovora na ugovor tretjega, se na tretjega ne nanaša, zato z njenim izpodbijanjem zase ugodnejšega položaja ne more doseči. Pritožbo, za katero ni podan pravni interes, je treba zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

15. Upnik je na podlagi sedmega odstavka 38. člena ZIZ upravičen do povračila tistih stroškov, ki mu jih je tretji povzročil neutemeljeno. Tretji torej glede na to zakonsko določbo upniku ni dolžan povrniti vseh nastalih stroškov, temveč le tistih, za katere se mu lahko očita, da jih je povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov s strani tretjega sledi načelu krivde.

16. Presoja, da ugovor tretjega ni obrazložen ali da pravica tretjega ni verjetno izkazana, se opravi pred vročanjem ugovora upniku v odgovor, kot to določa 64. člen ZIZ. Neobrazloženega ugovora se ne vroča upniku v odgovor, zgolj dejstvo, da je bil upnik v konkretnem primeru k odgovoru nepravilno pozvan, pa mu še ne daje pravice do povrnitve nastalih stroškov. Prišlo je namreč do prenagljene presoje sodišča, ki je upnika pozvalo k odgovoru. Nenazadnje je upnik v odgovoru celo sam navedel, da tretji ne zatrjuje obstoja nobene pravice na predmetu izvršbe in je zato ugovoru tretjega očital nesklepčnost. V takšni situaciji pa kljub nasprotnemu stališču pritožnika, tretjemu ne moremo očitati, da je stroške upnika povzročil neutemeljeno. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.

17. Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko do konca izvršilnega postopka vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku, in ga opozori na prepisane pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena ZIZ. Če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana se šteje, da je ugovor neutemeljen (64. člen ZIZ). Ugovor tretjega mora biti obrazložen, kar pomeni, da morajo biti v njem zatrjevana dejstva in predlagani dokazi, ki na stopnji verjetnosti izkazujejo, da ima tretji na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. ZIZ sicer posebej ne vsebuje določbe o zahtevi po obrazložitvi ugovora tretjega, kot je predpisano za ugovor dolžnika (primerjaj drugi odstavek 53. člena ZIZ), vendar pa ta obveznost izhaja že iz temeljne določbe 7. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku, neposredno pa tudi iz zgoraj citiranega petega odstavka 64. člena ZIZ.

18. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi ocene, da tretji ni za verjetno izkazal svoje pravice na predmetu izvršbe, to je deležu dolžnika kot družbenika v družbi A. d.o.o. Tretji v svojem ugovoru ni postavil dovolj določnih oziroma konkretnih trditev o tem, kakšno svojo pravico2, ki bi preprečevala izvršbo, pravzaprav zatrjuje z navedbami, da je skupaj s preostalim družbenikom zoper dolžnika vložil tožbo na izključitev iz družbe oziroma tožbo na ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova, na podlagi katerega se vodi predmetna izvršba. Njegov ugovor je bil po oceni sodišča druge stopnje preveč pavšalen, da bi bilo mogoče oceniti, da je le ta obrazložen. Odločbe, na katere se je v svojem ugovoru skliceval, se nanašajo na lastninsko pravico v pričakovanju oziroma na lastninsko pravico na predmetu izvršbe, zato v tem primeru tudi niso neposredno uporabljive. Podrobnejših navedb v pritožbi pa zaradi nedopustnosti pritožbenih novot v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati in se sodišče druge stopnje do njih ne opredeljuje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje pa dodaja, da ima tretji glede na spremenjeno določbo 65. člena ZIZ možnost tudi v tem primeru začeti pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.

19. Glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo upnika in tretjega zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20. Glede priglašenih stroškov upnika za odgovor na pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krije sam, ker so bili nepotrebni. V odgovoru na pritožbo namreč ni navedel ničesar, kar sodišču druge stopnje še ne bi bilo poznano in bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj odločbi VSL Sklep I Ip 895/2016 z dne 12. 5. 2016 in VSL Sklep III Ip 1886/2017 z dne 10. 8. 2017. 2 Pravica tretjega, ki na predmetu izvršbe preprečuje izvršbo, je običajno (so)lastninska oziroma kakšna druga, po pravnih učinkih istovrstna pravica.