Jedro

Po 1. odstavku 110. člena ZDavP-2 se določbe 101., 102. in 103. člena tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje, za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti. Z navedenim členom je torej uporaba institutov odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka po ZdavP-2 izrecno izključena za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo, kamor spada tudi izterjava neplačane sodne takse po 1. odstavku 35. člena ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse z dne 13.11.2013 zavrglo kot prepozen.

2. Zoper izpodbijani sklep je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dne 20.9.2012 izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je tožnica tožbo umaknila (1. točka izreka) in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 155626/2011 z dne 2.11.2011 razveljavilo v 1. in 3. odstavku izreka in postopek ustavilo (2. točka izreka). Po izdaji plačilnega naloga z dne 12.11.2012, s katerim je sodišče prve stopnje tožnici naložilo plačilo sodne takse za umik vloge v višini 1.624,00 EUR, je tožnica vložila ugovor in hkrati podala predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji, pri čemer je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 3.12.2012 njen ugovor zavrnilo, predlog za oprostitev plačila sodne takse pa zavrglo. Odločitev sodišča prve stopnje je s sklepom I Cpg 155/2013 z dne 21.2.2013 potrdilo pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je nato ponovno izdalo plačilni nalog z dne 30.4.2013; ker pa tožnica tudi v odrejenem nadaljnjem roku 15 dni zahtevane sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje skladno s 1. odstavkom 35. člena ZST-1 potrdilo izvršljivost plačilnega naloga, dne 7.10.2013 tožnico ponovno pozvalo k predložitvi dokazila o plačilu sodne takse in nato plačilni nalog poslalo v izterjavo davčnemu organu, to je Carinski upravi RS. Slednja je sodišču prve stopnje dne 14.11.2013 v reševanje posredovala predlog tožnice za obročno plačilo dolga, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo.

5. Po 1. odstavku 110. člena ZDavP-2 se določbe 101., 102. in 103. člena tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje, za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti. Z navedenim členom je torej uporaba institutov odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka po ZdavP-2 izrecno izključena za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo, kamor spada tudi izterjava neplačane sodne takse po 1. odstavku 35. člena ZST-1. Pritožbene navedbe, da bi o odlogu dolga kot stvarno pristojen organ moral odločati davčni organ, kot tudi, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe o odlogu oziroma obročnem plačevanju dolga v primerih hujše gospodarske škode po 102. členu ZDavP-2, so zatorej neutemeljene. Sodišče prve stopnje je kot stvarno pristojen organ pravilno uporabilo določbe ZST-1, ki v konkretnem primeru v razmerju do ZdavP-2 predstavlja specialni predpis, in zaključilo, da je predlog tožnice z dne 13.11.2013 vložen po preteku rokov za plačilo in kot tak prepozen (1. odstavek 13. člena ZST-1).

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).