Jedro

V tem postopku nastopata dva tožnika, ki ne uveljavljata enakih zahtevkov, temveč oba skupaj uveljavljata nedenarni zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in spremljajočega zavarovanja; glede tega zahtevka sta tožnika nujna sospornika. Samo prvi tožnik uveljavlja denarni zahtevek, zato se pravilo o prejudicialnosti in vmesnem ugotovitvenem zahtevku lahko nanaša le nanj, medtem ko druga tožnica uveljavlja ugotovitveni zahtevek kot glavni zahtevek, zato njen zahtevek ne more biti prejudicialen do kakšnega drugega zahtevka.

Izrek

Za odločanje je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1.Tožnika sta pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vložila tožbo v zvezi s kreditno pogodbo z valutno klavzulo v CHF. Oba tožnika zahtevata ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, prvi tožnik pa zahteva tudi plačilo 15.783,12 EUR s pripadki. V nadaljevanju postopka sta tožnika vrednost spornega predmeta za nedenarni del zahtevka (ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in pogodbe o zavarovanju terjatve) ocenila na 92.270,21 EUR.

2.Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 15. 5. 2026 zavrglo tožbo nekdanjih tretje in četrte tožnice (I. točka izreka), v nadaljevanju (II. točka izreka) pa se je izreklo za nepristojno z obrazložitvijo, da se mora v tej zadevi pristojnost sodišča določiti po seštevku vrednosti vseh zahtevkov; seštevek tako denarnega kot nedenarnega zahtevka znaša 108.053,33 EUR. Zoper sklep se nihče ni pritožil in je pravnomočen.

3.Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti, v katerem navaja, da je ugotovitveni zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v razmerju do dajatvenega zahtevka vmesni ugotovitveni zahtevek, zato vrednosti vmesnega ugotovitvenega zahtevka ni potrebno posebej opredeliti, če pa ga stranka vseeno opredeli, pa se ta ne upošteva. Zato meni, da je glede na višino denarnega zahtevka pristojno okrajno sodišče.

4.Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

5.V prvem odstavku 32. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je določeno, da so okrožna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000 evrov.

6.V obravnavani zadevi sta se obe sodišči v sporu sklicevali na sklep VSL R 88/2022 z dne 8. 7. 2022, ki mdr. pravi: "Tako pravna teorija kot sodna praksa sta zavzeli stališče, da je vmesni ugotovitveni zahtevek treba zaradi prejudicialnosti presojati v razmerju do glavnega zahtevka in skupaj z njim. Vrednosti spornega predmeta za tak zahtevek zato ni treba posebej opredeliti. Če tožeča stranka kljub temu oceni vrednost spornega predmeta za vmesni ugotovitveni zahtevek, taka navedba ni upoštevna. Namen zavzetega stališča je namreč v tem, da se zagotovi skupno obravnavanje med seboj povezanih zahtevkov ne glede na opredelitev njihove vrednosti." Navedena stališča so nedvomno pravilna.

7.Vendar višje sodišče ugotavlja, da je v tej zadevi treba upoštevati, da nastopata tožnika, ki ne uveljavljata enakih zahtevkov, temveč oba skupaj uveljavljata nedenarni zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in spremljajočega zavarovanja; glede tega zahtevka sta tožnika nujna sospornika. Samo prvi tožnik uveljavlja denarni zahtevek, zato se zgoraj povzeto pravilo o prejudicialnosti in vmesnem ugotovitvenem zahtevku lahko nanaša le nanj, medtem ko druga tožnica uveljavlja ugotovitveni zahtevek kot glavni zahtevek, zato njen zahtevek ne more biti prejudicialen do kakšnega drugega zahtevka.

8.Nedenarni zahtevek (ki je za eno od nujnih sospornic tudi edini oziroma glavni zahtevek) glede na vrednost spornega predmeta spada v okrožno pristojnost.

9.Glede na vse povedano (dva tožnika, ki sta glede nedenarnega zahtevka nujna sospornika; denarni zahtevek uveljavlja le eden od njiju), je višje sodišče kot pristojno za odločanje v tem kompetenčnem sporu (25. člen ZPP) odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1------------------------------- Ki se sklicuje na dodatno sodno prakso, mdr. odločbi VSRS III Ips 40/2010 in II DoR 408/2012, ter pravno teorijo: Maja Ovčak Kos in Žiga Razdrih, Dovoljenost revizije z vidika vrednostnega kriterija - civilnopravni spori, revija Odvetnik št. 3(71)/2015, str. 15.