Jedro

S sklepom o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika sodišče ugotovi, da dolžnikovi prejemki v dovoljenem obsegu spadajo v stečajno maso in izplačevalcu naloži, da mora po prejemu sklepa o izterjavi zarubljene zneske namesto dolžniku izplačevati na fiduciarni račun upravitelja.

Če delodajalec sklepa ne realizira pravilno, odgovarja za napake. Sodišče v primeru, če izplačevalec ne ravna v skladu s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov, delodajalcu naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil ali izplačal po sklepu o izterjavi. Predmet sklepa iz tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP je torej napaka pri realizaciji sklepa o izterjavi.

V tej zadevi ne gre za napako pri realizaciji sklepa o izterjavi, temveč za morebitno napako pri obračunu stroškov. Odločanje o povračilu stroškov v zvezi z delom zato ne more biti predmet sklepa, izdanega na podlagi tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP. V primeru vložene tožbe bi bilo v sporu o pravici iz delovnega razmerja pristojno odločati delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep v II. točki izreka delno spremeni tako, da se ugodi ugovoru A. d. o. o. še glede zneska 16.227,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter se v tem obsegu razveljavi sklep z dne 2. 3. 2022 in v tem delu zavrne predlog upravitelja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog upravitelja dne 2. 3. 2022 izdalo sklep, s katerim je izplačevalcu stalnih prejemkov (A. d. o. o.) naložilo, da mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v dobro fiduciranega denarnega računa upravitelja plačati vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izterjavi stalnih prejemkov, ki ga je sodišče izdalo 22. 11. 2019 in sicer iz naslova: - povračila potnih stroškov za prevoz na delo in z dela za leto 2020 v višini 10.067,76 EUR, - povračila potnih stroškov za prevoz na delo in z dela za leto 2021 v višini 6.159,60 EUR, - povračila stroškov na službenem potovanju iz naslova dnevnic za leto 2020 v višini 98,00 EUR, - povračila regresa za leta 2020 v višini 940,58 EUR, - povračila regresa v sorazmernem delu za leto 2021 v višini 622,25 EUR, - povračila nadomestila za delovno uspešnost za leto 2020 v višini 156,73 EUR, skupaj v višini 18.044,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka datuma za plačilo dalje do plačila.

2. Zoper navedeni sklep je vložila A. d. o. o. pravočasni ugovor, v katerem je izpodbijala odločitev sodišča v delu glede povračila potnih stroškov za leto 2020 ter za leto 2021, glede povračila stroškov iz naslova dnevnic za leto 2020 ter glede povračila nadomestila za delovno uspešnost za leto 2020. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 20. 4. 2022 delno ugodilo njenemu ugovoru ter A. d. o. o. oprostilo povračila nadomestila za delno uspešnost za leto 2020 v višini 156,73 EUR (I. točka izreka), v preostalem delu pa je ugovor zavrnilo (II. točka izreka).

3. Zoper izpodbijani sklep z dne 20. 4. 2022 je vložila A. d. o. o. pravočasno pritožbo. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija v II. točki izreka v delu, ki se nanaša na povračilo potnih stroškov za prevoz na delo in z dela za leti 2020 in 2021 v skupnem znesku 16.227,36 EUR. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani del sklepa spremeni tako, da v tem delu ugovoru ugodi ter jo oprosti plačila potnih stroškov v navedenem znesku.

4. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo (prvi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožnica sklep sodišča prve stopnje izpodbija v delu glede povračila potnih stroškov za prevoz na delo in z dela za leti 2020 in 2021, v skupnem znesku 16.227,36 EUR. Pritožnica je tako začrtala meje preizkusa izpodbijanega sklepa pred pritožbenim sodiščem.

5. Pritožba je utemeljena.

6. ZFPPIPP določa, da v primeru, če stečajni dolžnik prejema plačo, pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ali druge stalne prejemke, ki spadajo v stečajno maso, sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali posebnim sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o izterjavi stalnih prejemkov): (1) ugotovi, da ti prejemki, zmanjšani za znesek iz tretjega odstavka 389. člena tega zakona in za morebitni znesek, zarubljen s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona, spadajo v stečajno maso, (2) naloži izplačevalcu, da mora po prejemu sklepa te prejemke, zmanjšane za zneske iz 1. točke tega odstavka, namesto stečajnemu dolžniku plačevati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja (prvi odstavek 393. člena ZFPPIPP). Če izplačevalec stalnih prejemkov ne ravna po sklepu o izterjavi stalnih prejemkov, mu sodišče naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po tem sklepu (tretji odstavek 393. člena ZFPPIPP). Pravnomočni sklep iz tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov proti izplačevalcu stalnih prejemkov (četrti odstavek 393. člena ZFPPIPP). Upravitelj mora nadzorovati, ali izplačevalec prejemkov ravna po sklepu o izterjavi, in sodišče nemudoma obvestiti o vsaki njegovi kršitvi (peti odstavek 393. člena ZFPPIPP).

7. Kot izhaja iz navedenega izda sodišče, če je stečajni dolžnik zaposlen, sklep o izterjavi njegovih stalnih prejemkov. V fazi izdaje sklepa se sodišče ne ukvarja z vprašanjem, ali so dolžnikovi prejemki dejansko rubljivi. Sodišče vroči sklep o izterjavi naslovniku, to je dolžniku in njegovemu izplačevalcu prejemkov (delodajalcu). Delodajalec, ki prejme sklep o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika, ga je dolžan izvršiti iz dolžnikovih prihodkov ob upoštevanju vseh omejitev, ki jih določata tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP (v zvezi s 102. členom ZIZ ) ter prvi odstavek 390. člena ZFPPIPP. Z dnem vročitve sklepa o izterjavi je opravljen rubež dolžnikovih prejemkov (smiselno 132. člen ZFPPIPP), ki od takrat dalje v dovoljenem obsegu spadajo v stečajno maso (2. točka prvega odstavka 393. člena ZFPPIPP). S sklepom o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika torej sodišče ugotovi, da dolžnikovi prejemki v dovoljenem obsegu spadajo v stečajno maso in izplačevalcu naloži, da mora po prejemu sklepa o izterjavi zarubljene zneske namesto dolžniku izplačevati na fiduciarni račun upravitelja.1

8. Če delodajalec sklepa ne realizira pravilno, odgovarja za napake. Tretji odstavek 393. člena ZFPPIPP določa, da sodišče v primeru, če izplačevalec ne ravna v skladu s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov, delodajalcu naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil ali izplačal po sklepu o izterjavi. Vprašanje, kdaj izplačevalec stalnih prejemkov „ne ravna po sklepu o izterjavi“ se torej nanaša na situacijo, ko izplačevalec ne odtegne in izplača ustreznega dela prejemkov na fiduciarni račun upravitelja, saj nepravilno ugotovi višino zneska, ki mora ostati dolžniku (tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP v zvezi s 102. členom ZIZ). V takem primeru mora, na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP, izplačevalec stalnih prejemkov upniku poravnati vse zneske, ki bi jih moral, a jih ni trgal dolžniku.2 Predmet sklepa iz tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP je torej napaka pri realizaciji sklepa o izterjavi.

9. V tej zadevi ne gre za napako pri realizaciji sklepa o izterjavi. Upraviteljev predlog se nanaša na povračilo stroškov v zvezi delom, ki jih delodajalec (po upraviteljevih navedbah) delavcu ni pravilno obračunaval. Delodajalec se plačilu teh stroškov upira in trdi, da delavec ni bil upravičen do njihovega povračila, saj mu ti dejansko niso nastajali. Ne gre torej za napako pri realizaciji sklepa o izterjavi, temveč za morebitno napako pri obračunu stroškov.

10. Pravica do povračila stroškov v zvezi z delom, ki jih mora delodajalec zagotoviti delavcu na podlagi 130. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. SRS št. 42/02 s spremembami; ZDR-1) je pravica iz delovnega razmerja. V primeru, če pride do spora o pravicah iz delovnega razmerja, je za odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki pristojno odločati delovno sodišče v delovnem sporu (prvi odstavek 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih Ur. l. št. 2/04 s spremembami; ZDSS-1).

11. Odločanje o povračilu stroškov v zvezi z delom zato ne more biti predmet sklepa, izdanega na podlagi tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP. V primeru vložene tožbe bi bilo v sporu o pravici iz delovnega razmerja pristojno odločati delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.

12. Ob pravilni uporabi materialnega prava je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Povzeto po M. Lajovec, Zaseg dolžnikovih prejemkov v stečaji- kje je težava?, Revija Odvetnik, št. 4(87)/2018, str. 32. 2 M. Lajovec, Zaseg dolžnikove plače v postopku izvršbe, osebnega stečaja in v davčnem postopku – II. Del, Tax-Fin-Lex, 23. 5. 2017, tč. III.