Jedro

Glede na to, da v zadevi II N 77/2023 nasprotni udeleženki (strokovni delavki CSD) nista odločali o pravicah in obveznostih strank, temveč sta podali strokovno mnenje, ki je primerljivo z mnenjem sodnega izvedenca, je treba za odločanje o njuni izločitvi smiselno uporabiti določbo 247. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1) o izločitvi izvedencev. To pa pomeni, da za odločanje o izločitvi strokovnih delavk CSD, ki sta v sodnem postopku za varstvo koristi otrok (II N 77/2023) pripravili strokovno mnenje, ni pristojen odločati CSD, temveč sodišče (četrti odstavek 247. člena ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrožno sodišče v Mariboru ni pristojno za odločanje v tej zadevi v (I. točka izreka) in da se predlagateljev predlog zavrže (II. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno laično pritožbo predlagatelj. Sklep izpodbija v celoti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, napadeni sklep razveljavi ter vrne zadevo v ponovno obravnavo sodišč prve stopnje. Navaja, da je citirani sklep nezakonit, saj ga je izdala sodnica, ki bi se morala izločiti. Nadalje izpostavlja, da bi ga sodišče, preden je se izreklo za nepristojno, moralo pozvati na dopolnitev vloge, ker v sami vlogi z dne 15. 10. 2023 ni določil vrednosti spora, posledično pa tudi ni bila izterjana sodna taksa, ki je sicer procesna predpostavka. Pojasnjuje, da je v sodnem postopku pri Okrožnem sodišču v Mariboru II N 77/2023 dne 15. 10. 2023 vložil predlog, da se nasprotnima udeleženkama prepove obravnavanje postopkov, kjer se odloča o njegovih mladoletnih hčerah A. A. in B. B., ker ju nasprotni udeleženki ogrožata s svojim delom. Navaja, da je zoper prvo nasprotno udeleženko podal več predlogov za izločitev pred centrom za socialno delo (v nadaljevanju CSD), o katerih CSD še ni odločil, pri čemer pa nasprotna udeleženka ne bi smela opravljati nobenih dejanj v postopku do izdaje sklepa o izločitvi. Pojasnjuje tudi, da je sodišče dolžno zaščititi mladoletnega otroka, ki je ogrožen. Pojasnjuje, da ni predlagal izločitve strokovnih delavcev CSD, temveč prepoved obravnave otrok s strani nasprotnih udeleženk, ker ogrožata otroke s tem, ko postopkov ne vodita strokovno, temveč po navodilih direktorice CSD. Sodišču očita, da ni izvedlo obravnave niti ga ni zaslišalo ter da mu je vročilo odgovor CSD šele skupaj s sklepom, pri čemer pa mu sploh ni dopustilo odgovoriti. Stroškov ne priglaša.

3.Nasprotni udeleženki na pritožbo nista odgovorili.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi z 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da je sodišče prve stopnje zagrešilo v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb postopka, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.Pregled zadeve pokaže, da med predlagateljem in njegovo nekdanjo partnerko pred sodiščem prve stopnje poteka postopek II N 77/2023, v katerem je predlagateljeva nekdanja partnerka C. C. predlagala, da se nadomesti predlagateljevo (očetovo) soglasje glede prešolanja njune mladoletne hčerke A. A. V tisti zadevi je nasprotni udeleženec (tu predlagatelj) 15. 10. 2023 vložil po eni strani nasprotni predlog, da se mladoletni hčeri A. A. in B. B. predodeli njemu, s predlagateljico C. C. (materjo mladoletnih hčera) pa se določijo stiki, poleg tega pa je v isti vlogi podal tudi predloge, da se Č. Č. in D. D., strokovnima delavkama pri Centru za socialno delo, prepove obravnavanje postopkov, kjer se odloča o njegovih mladoletnih hčerah A. A. in B. B. V isti vlogi je podal tudi predlog za izločitev razpravljajoče sodnice po 6. točki 70. člena ZPP

8.Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 77/2023 z dne 19. 10. 2023 navedene predloge izločilo iz zadeve II N 77/2023 in predlagateljev predlog glede strokovnih delavk CSD vpisalo pod novo opravilno številko IV R 168/2023 (gre predmetno zadevo), nato pa s sklepom IV R 168/2023 z dne 27. 10. 2023 (tj. izpodbijanim sklepom) odločilo, da Okrožno sodišče v Mariboru ni pristojno za odločanje o prepovedi, da strokovni delavki CSD obravnavata predlagateljevi mladoletni hčeri in predlagateljev predlog zavrglo. Pritožbeno sodišče je s sklepom III Cp 109/2024 z dne 21. 5. 2024 navedeni prvostopenjski sklep razveljavilo iz razloga, ker je razpravljajoča sodnica sklep izdala še preden je predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru s sklepom (z dne 8. 11. 2024) odločila o predlogu za izločitev razpravljajoče sodnice.

9.Glede na to, da je sodišče prve stopnje v ponovnem odločanju izdalo izpodbijani sklep (z dne 12. 9. 2024) po tem, ko je predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru s sklepom z dne 8. 11. 2024 zavrnila predlagateljev predlog za izločitev razpravljajoče, ni bilo več ovir, da razpravljajoča sodnica z izpodbijanim sklepom ponovno odloči o predlagateljevem predlogu, da se nasprotnima udeleženkama (strokovnima delavkama CSD) prepove, da obravnavata predlagateljevi mladoletni hčeri. Pritožbene navedbe, da bi se morala razpravljajoča sodnica iz teh razlogov izločiti, pa so neutemeljene.

10.Prav tako ni pritrditi pritožbenim izvajanjem predlagatelja, da bi se morala razpravljajoča sodnica iz obravnavanega postopka izločiti, ker je proti njej pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložil tožbo, v kateri ji je očital nezakonito in pristransko sojenje v postopku odločanja o varstvu koristih njegovih mladoletnih hčera. Kajti če bi bil to pravno upošteven izločitveni razlog, bi lahko vsaka stranka sodnih postopkov na ta način dosegla izločitev razpravljajočega sodnika, če mu njegov način vodenja postopka ne bi ustrezal, s čemer bi bilo nedopustno poseženo v ustavno načelo naravnega sodnika.

11.Pritožbeno ni sporno, da je predlagatelj v sodnem postopku pri Okrožnem sodišču v Mariboru II N 77/2023, v katerem se odloča o varstvu in vzgoji njegovih mladoletnih hčerk A. A. in B. B., vložil laičen predlog, da se nasprotnima udeleženkama, ki sta strokovni delavki CSD, prepove obravnavanje postopkov, kjer se odloča o njegovih mladoletnih hčerkah. Sodišče prve stopnje je navedeni predlog obravnavalo kot predlog za izločitev navedenih strokovnih delavk CSD. Štelo je, da je na podlagi 38. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z določbo 86. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) o izločitvi uradnih oseb in nosilcev javnih pooblastil pristojen odločati predstojnik organa, ki odloča o pritožbi zoper odločbo take organizacije, ter na podlagi navedenega zaključilo, da o navedenem predlogu ni pristojno odločati sodišče (temveč CSD) in predlagateljev predlog s sklicevanjem na 18. člen ZPP zavrglo.

12.Odločitev prvostopenjskega sodišča ni pravilna. Sodišče prve stopnje je predlagateljev laičen predlog sicer ustrezno štelo za predlog za izločitev strokovnih delavk CSD, saj jima je predlagatelj očital nestrokovno in pristransko obravnavanje njegovih mladoletnih hčera v nepravdnem postopku II N 77/2023. Res je sicer tudi, da po določbi 38. člena ZUP, ki se na podlagi 86. člena ZSV smiselno uporablja v zadevah, ki se nanašajo na CSD, o izločitvah uradnih oseb odloča predstojnik upravnega organa. Vendar je treba upoštevati, da je določba 86. člena ZSV umeščena v poglavje zakona z naslovom "Odločanje v izvrševanju javnih pooblastil," 86. člen ZSV pa določa, da kadar socialno varstveni zavodi v izvrševanju javnih pooblastil, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, postopajo po zakonu o splošnem upravnem postopku, če niso posamezna vprašanja postopka v tem ali drugem zakonu drugače urejena. V predmetni zadevi pa CSD ne nastopa kot organ, ki odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, temveč je to sodišče, ki v zadevi II N 77/2023 odloča o zaupanju v vzgojo in varstvo predlagateljevih mladoletnih hčera. CSD v postopku II N 77/2023 nastopa kot pomožni organ sodišča, ki ima sicer status formalnega udeleženca postopka (108. člen ZNP-1), vendar je njegova vloga svetovalna in strokovna, saj je na prošnjo sodišča podal strokovno mnenje, ki sta ga pripravili nasprotni udeleženki (strokovni delavki CSD). V skladu z določbo 108. člena ZNP-1 se mnenja strokovnega delavca CSD štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. V skladu s stališči sodne prakse pa je strokovno mnenje CSD primerljivo z mnenjem sodnega izvedenca, če ima vse značilnosti izvida in mnenja, ki ga pripravi sodni izvedenec.

13.Glede na to, da v zadevi II N 77/2023 nasprotni udeleženki (strokovni delavki CSD) nista odločali o pravicah in obveznostih strank, temveč sta podali strokovno mnenje, ki je primerljivo z mnenjem sodnega izvedenca, je treba za odločanje o njuni izločitvi smiselno uporabiti določbo 247. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1) o izločitvi izvedencev. To pa pomeni, da za odločanje o izločitvi strokovnih delavk CSD, ki sta v sodnem postopku za varstvo koristi otrok (II N 77/2023) pripravili strokovno mnenje, ni pristojen odločati CSD, temveč sodišče (četrti odstavek 247. člena ZPP).

14.Upoštevaje navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter v skladu 3. točko 366. člena ZPP zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj v takih primerih pritožbeno sodišče procesnih pomanjkljivosti ne more odpraviti samo (347. člen ZPP). Če bi namreč pritožbeno sodišče bilo prvo, ki bi odločalo o predlogu za izločitev strokovnih delavk CSD, bi bilo nesorazmerno poseženo v ustavno pravico udeležencev do pritožbe (25. člen Ustave RS), katere sestavni del je preizkus pravnih in dejanskih vprašanj na dveh stopnjah sojenja.

15.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevaje načelo kontradiktornosti ponovno odločiti o predlagateljevem predlogu, da se strokovnima delavkama CSD prepove, da obravnavata njegovi mladoletni hčeri, ki ga je smiselno šteti kot predlog za izločitev strokovnih delavk CSD. Ker se predlagateljev predlog nanaša na zadevo II N 77/2023, ga je treba obravnavati v tisti zadevi oziroma združeno z njo.

16.Predlagatelj pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

17.Glede na to, da pri izpodbijanem sklepu ne gre za končni meritorni sklep v nepravdnem postopku, temveč za procesni sklep, v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča pritožba po 357.a členu ZPP, ki se na podlagi 42. člena ZNP-1 v nepravdnih postopkih smiselno uporablja, zoper ta sklep ni dopustna.

-------------------------------

1V skladu z navedeno določbo sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

2Navedena določba, ki se na podlagi 42. člena ZNP-1 uporablja tudi v nepravdnih postopkih, se v drugem odstavku glasi: "Če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ, se izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo."

3Iz predlagateljeve vloge z dne 15. 10. 2023 izhaja, da jima je očital, da svojega dela ne opravljata strokovno in samostojno, temveč pristransko in nestrokovno po navodilih direktorice CSD, zaradi česar sta mladoletni hčerki ogroženi; v tej zvezi je navajal, da je mnenje CSD potrebno zato izločiti iz spisa 13. II N 77/2023. Na podlagi navedenega je predlagal, da se jima prepove obravnavanje postopkov, kjer se odloča o njegovih mladoletnih hčerah.

4VSRS sklep II Ips 56/2019 z dne 20.06.2019.

5VSRS sodba II Ips 682/2007 z dne 08.11.2007, VSRS sklep II Ips 56/2019 z dne 20.06.2019.

6Le-ta se glasi: "247. členIzvedenec je lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik; pač pa se lahko vzame za izvedenca tudi tisti, ki je bil prej zaslišan kot priča.Stranka mora zahtevati izločitev izvedenca, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Če je sodišče pred določitvijo izvedenca dalo stranki možnost, da se izjavi, se mora stranka ob tej priložnosti izjaviti o izločitvi. Če se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave, pa stranka ni imela možnosti, da se izjavi, sme stranka zahtevati njegovo izločitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca.V zahtevi za izločitev izvedenca mora stranka navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.O zahtevi za izločitev odloči pravdno sodišče. Sodnik zaprošenega sodišča in predsednik senata odločita o izločitvi, če je njima prepuščena izvedba dokaza z izvedenci.Zoper sklep, s katerim se ugodi zahtevi za izločitev, ni pritožbe, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrne, pa ni posebne pritožbe.Če zve stranka za razlog izločitve šele potem, ko je izvedenec že opravil izvedensko delo, in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo, ravna sodišče, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana, preden je izvedenec opravil svoje delo."

7Glej VSRS sklepe: Cp 25/2023 z dne 07.06.2022, Cp 30/2019 z dne 23.05.2019, Cp 13/2018 z dne 7. 5. 2018.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 108 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 18, 70, 70/6, 247 Zakon o socialnem varstvu (1992) - ZSV - člen 86 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 38