Jedro

Nepravilno je stališče, da pogodbenika zamudnih obresti, s tem pa tudi načina njihovega obračunavanja, ne bi mogla dogovoriti drugače od predpisanih z zakonom.

Toženec je kot porok in plačnik terjatve, zaradi zamude pri njenem plačilu, dolžan plačati tudi iztoževane, do vložitve predloga za izvršbo natekle, obresti. Glavnica (kapitalizirane obresti) se obrestuje od vložitve predloga za izvršbo dalje, ker je tožena stranka od tedaj dalje s plačilom v zamudi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v izpodbijanem delu, II. točki izreka, spremeni tako, da se Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 52143/2013 z dne 11.4.2013 glede tožene stranke vzdrži v veljavi v prvem odstavku izreka tudi tako, da je tožena stranka v roku 15. dni dolžna tožeči stranki plačati 178,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.4.2013 dalje.

II. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 52143/2013 z dne 11.4.2013 v prvem in tretjem odstavku izreku vzdržalo v veljavi za glavnico 139.313,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.4.2013 dalje in za izvršilne stroške v višini 46,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.4.2013 dalje (I. točka izreka). Zavrnjen je zahtevek za plačilo 178,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.4.2013 dalje in v tem delu sklep o izvršbi razveljavljen (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v znesku 2.114,20 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del (II točko izreka) se pritožuje tožeča stranka. Zatrjuje pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno v celoti, podredno pa razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je zakonske zamudne obresti od terjatve iz Pogodbe o revolving kreditu št. 124471-056 z dne 2.6.2011 obračunala tako, da je upoštevala dejansko število dni v mesecu in 360 dni v letu. Tak obračun je bil s pogodbo dogovorjen. Ker sodišče dogovora ni upoštevalo, je materialno pravo nepravilno uporabljeno. Do razlike med obračunom tožeče stranke in sodišča je prišlo, ker je tožeča stranka obračunavala obresti za 360 dni v letu, sodišče pa za 365 oz. 366 dni v letu, kajti zadnje plačilo v višini 2.415,85 EUR je upoštevano v obeh izračunih. Razen tega je sodišče obresti obračunavalo od zneska 129.467,00 EUR in ne od 129.467,30 EUR, kolikor je ugotovilo, da znaša terjatev. Enako velja za obračun zakonskih zamudnih obresti po Pogodbi o garanciji za odpravo napak v garancijskem roku št. 124471-036 z dne 23.10.2009. S 7. čl. te pogodbe je dogovorjeno, da se zamudne obresti izračunavajo na proporcionalen način z uporabo dejanskega števila dni v mesecu in 360 dni v letu. Izračun zamudnih obresti, ki ga je opravilo sodišče, tega določila ne upošteva, zato je privedel do nižjega zenska zamudnih obresti. Ker je bil način izračuna zamudnih obresti med strankam dogovorjen, sodišče pa je izračun opravilo na drug način (pri izračunu poštevalo 365 oz. 366. dni v letu), je kršeno materialno pravo.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Trdi, da so določila o zamudnih obrestih kogentna, zato jih stranki s pogodbo ne moreta izključiti. Določilo, da se pri izračunu upošteva 360 dni v letu, je v nasprotju s kogentnimi pravili. Pritrjuje pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je preverilo višino zakonskih zamudnih obresti, ki jih je tožena stranka na osnovi Pogodbe o revolving kreditu št. 124471-056 z dne 2.6.2011 dolžna plačati za čas po končnem roku vračila kredita. S 3. čl. pogodbe je kot končni rok vračila kredita določen 1.2.2012. Takó sodišče kot tožeča stranka sta upoštevala dne 11.4.2012 opravljeno plačilo v višini 2.415,85 EUR; kljub temu je tožeča stranka za čas do 11.2.2013 izračunala obresti v višini 11.041,19 EUR, sodišče pa v višini 10.862,88 EUR. Razlika med obračunoma znaša 178,31 EUR. Pritožnica meni, da je razlika posledica dejstva, da sodišče pri izračunu ni (pravilno) uporabilo 6. čl. pogodbe, ki predpisuje način obračunavanja obresti: da se izračun opravi z upoštevanjem dejanskega števila dni v mesecu in 360 dni v letu. Ker gre za med strankama dogovorjeno materialno pravo, uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je višino kapitaliziranih zamudnih obresti (za čas po izteku končnega roka za vračilo kredita) presojalo na podlagi 6. člen pogodbe. Da je to določilo uporabilo, je očitno, saj se nanj sklicuje (tretji odstavek 6. točke obrazložitve). Je pa to pogodbeno določilo razlagalo drugače kot tožeča stranka. Pritožbeno sodišče soglaša s táko razlago 6. čl. pogodbe, kot jo podaja tožeča stranka. Z jezikovno razlago navedenega pogodbenega določila je namreč ugotovljivo, da je način obračuna zamudnih obresti dogovorjen tako, da se upošteva dejansko število dni in 360 dni v letu. Očitno je, da se zadnji odstavek tega člena nanaša na obračun obresti, nateklih do končnega roka vračila kredita (prvi odstavek) in zamudnih obresti, nateklih po izteku roka za končno vračilo kredita (drugi in tretji odstavek). Z dogovorjeno višino zamudnih obresti – „kot jo določajo veljavni predpisi“ – je treba razumeti dogovorjenost obrestne mere in ne zneska (končne višine) zamudnih obresti. Način obračuna obresti je namreč nedvoumno predpisan; tudi za izračun zamudnih obresti, nateklih po končnem roku vračila kredita. Za drugačno razlago pogodbenega določila sodišče prve stopnje ni ponudilo prepričljivih razlogov. Nepravilno je stališče tožene stranke iz odgovora na pritožbo, da pogodbenika zamudnih obresti, s tem pa tudi načina njihovega obračunavanja, ne bi mogla dogovoriti drugače od predpisanih z zakonom (379. čl. OZ).

7. Ker je sodišče prve stopnje pogodbeno pravo, na katerega se je tožeča stranka sklicevala, nepravilno uporabilo, je pritožba utemeljena. Tožena stranka je obrestnemu delu zahtevka ugovarjala pavšalno; ni se sklicevala na obračunavanje zakonskih zamudnih obresti v nasprotju s pogodbo in tudi sicer ni podala konkretnih ugovorov zoper izračun obresti, ki ga je izvedla in v svojih listinah prikazala tožeča stranka. Ker ni razlogov, zaradi katerih bi bilo treba izračun zamudnih obresti za čas po končnem roku vračila kredita preverjati, je sodba spremenjena tako, da je v celoti ugodeno tudi zahtevku za plačilo zamudnih obresti, katerih višina je razvidna iz obračuna tožeče stranke (358. čl. ZPP). Toženec je kot porok in plačnik terjatve, zaradi zamude pri njenem plačilu, dolžan plačati tudi iztoževane, do vložitve predloga za izvršbo natekle, obresti. Glavnica (kapitalizirane obresti) se obrestuje od vložitve predloga za izvršbo dalje, ker je tožena stranka od tedaj dalje s plačilom v zamudi (drugi odstavek 299. čl. ZPP).

8. Enako velja za obračun zakonskih zamudnih obresti na osnovi Pogodbe o garanciji za odpravo napak v garancijskem roku št. 124471-036 z dne 23.10.2009. V tej pogodbi je določilo o obračunu zakonskih zamudnih obresti vsebovano v 7. členu. Tudi iz tega določila je razvidno, da sta stranki z obračunom zamudnih obresti v višini, kot jih določajo veljavni predpisi, dogovorili obrestno mero zakonskih zamudnih obresti in ne končne višine teh obresti. Način izračuna, z upoštevanjem 360 dni v letu, je jasno določen. Pritožba je torej utemeljena tudi za 0,08 EUR obresti in je odločitev spremenjena tako, da je ugodeno tudi zahtevku za plačilo 0,08 EUR obresti zaradi obrestovanja terjatve iz obravnavane pogodbe o garanciji za odpravo napak (358. čl. ZPP).

9. Kadar pritožbeno sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča spremeni, odloči o stroških vsega postopka. V odločitev o stroških, nastalih pred sodiščem prve stopnje, ni potrebno posegati, ker je že sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki stroške povrniti v celoti. Uspeh strank je merilo za odločitev tudi o stroških pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. čl. ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. čl. ZPP). Tožeča stranka, ki je s pritožbo uspela, povrnitve stroškov pritožbenega postopka ni zahtevala. Tožena stranka do povrnitve stroškov pritožbenega postopka ni upravičena, ker v pritožbenem postopku ni bila uspešna.