Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
13. 12. 2002
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. novembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 610/2002 z dne 27. 6. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. K 119/2001 z dne 21. 1. 2002 se zavrže.
1.Z izpodbijanim prvostopenjskim sklepom je bil po ugotovitvi, da je storila tri dejanja, ki imajo zakonske znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti iz prvega odstavka 145. člena v zvezi s prvim odstavkom 16. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ), izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. Z drugostopenjskim sklepom je bila pritožba kot neutemeljena zavrnjena. Pritožnica navaja, da je sodišče upoštevalo zagovor družinskih članov oškodovanke, ne da bi pridobilo in poslušalo posnetke relevantnih telefonskih pogovorov. Sodišče naj bi oceno o obstoju objektivnih znakov kaznivega dejanja prepustilo izvedencu. Drugostopenjsko sodišče naj bi s tem, ko je vsebino pritožbe opredelilo kot uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, očitek o kršitvi določb kazenskega zakona in kazenskega postopka pa zavrnilo z enim stavkom, ne odgovorilo na bistvene navedbe v pritožbi. Pritožnica uveljavlja kršitev 25. člena Ustave.
Predlaga odločanje o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Z izvršitvijo izpodbijanega sklepa naj bi nastale nepopravljive posledice, ker naj bi ta izvršitev posegala v njeno telesno in duševno celovitost.
2.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po drugem odstavku 51. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta za pritožnika nastale nepopravljive posledice.
3.Ker pritožnica še ni predložila odločitve Vrhovnega sodišča o zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper izpodbijani sodbi, bi bila ustavna pritožba dopustna ob izpolnjenosti pogojev iz drugega odstavka 51. člena ZUstS. Ker zatrjevane kršitve ustavnih pravic niso očitne, tj. take, da bi bila izključena vsaka razumna možnost drugačnega sklepa (tako že v sklepu št. Up-62/96 z dne 11. 4. 1996, OdlUS V, 68), navedeni pogoji za obravnavanje ustavne pritožbe niso izpolnjeni.
4.Iz listin, ki jih je pritožnica priložila ustavni pritožbi, ne izhaja, da bi bila izvedba dokaza s poslušanjem relevantnih telefonskih pogovorov sploh možna. Ni namreč razvidno, da bi ta dokaz sploh obstajal. Nadalje iz izpodbijanih sodb ne izhaja, da bi sodišči ne ocenili izvedenskega mnenja psihiatrične stroke.
Prav tako ni razvidno, da bi drugostopenjsko sodišče ne odgovorilo na relevantne pritožbene navedbe.
5.Ker niso izpolnjeni pogoji za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.
6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in na podlagi prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednik senata dr. Zvonko Fišer