Jedro

V obravnavani zadevi je sporno, ali je šteti energente za pogon transporterjev traktorjev, transporterja rezervnih delov, mehanične delavnice in gozdarskih kamionov kot energente, ki se porabijo za pogon gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji) v smislu 54. člena ZTro. Kriterijev za določanje, kaj sodi v pojem gozdarske mehanizacije po Ztro, po mnenju sodišča ni mogoče iskati v okviru razlage strokovnih institucij glede uporabe t. i. „gozdarskega kamiona“, kot zmotno meni tožnik. Če bi zakonodajalec v navedene ugodnosti želel vključiti tudi energente za pogon kamionov, bi to nedvomno tudi navedel, česar pa ni storil. Zato je glede na vsebino 9. odstavka 54. člena ZTro navedeno olajšavo tolmačiti restriktivno, tako, da se ta olajšava nanaša le na traktorje in drugo kmetijsko in gozdno mehanizacijo (enako izhaja tudi iz Poročevalca DZ RS št. 30 z dne 8. maja 1998).

Izrek

1.Tožba se v delu, ki se nanaša na odločbo Carinske Uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Sežana, št. ... z dne 15. 1. 2008, zavrne.

2.Tožba se v delu, ki se nanaša na odločbo Carinske Uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Sežana, št. ... z dne 7. 2. 2008, zavrže. 3.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z odločbo Carinske Uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Sežana, št. ... z dne 15. 1. 2008 je prvostopni organ odločil, da je tožnik upravičen do vračila trošarine v znesku 5.581,72 EUR za 36.965,03 litrov energentov, ki so bili porabljeni za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije v mesecu novembru 2007 (točki 1 izreka), v točki 2 izreka pa je zavrnil njegov zahtevek za vračilo trošarine v višini 5.671,90 EUR za 37.562,25 litrov energentov, porabljenih za pogon vozil za prevoz blaga, s katerim je opravljal transportno dejavnost v mesecu novembru 2007. V obrazložitvi se carinski organ sklicuje na 9. odstavek 54. člena Zakona o trošarini (Uradni list RS, š2/07, v nadaljevanju ZTro), po katerem imajo kupci za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji), pravico do vračila trošarine v višini 50 % trošarine, ki je predpisana za pogonski namen ter določbe izvedbenega predpisa Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS, št. 10/06 in 12/07, v nadaljevanju Pravilnik). Skladno z določili Pravilnika so upravičeni do vračila trošarine pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, ne pa transportno dejavnost, zato se trošarina za energente, porabljene za pogon vozil za prevoz blaga ne vrača. Tožnik je po 5. členu Pravilnika dne 24. 12 2007 in 14. 1. 2008 vložil na predpisanem obrazcu TRO-B zahtevek za vračilo trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije za mesec november 2007 na podlagi 54. člena ZTro. Zahtevku je priložil listino „Podatki o nabavljenem in porabljenem energentu za gozdarsko mehanizacijo za mesec november 2007“, seznam računov za olje, porabljeno za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije za mesec november 2007 in seznam kamionov tožnika. Zahtevek za vračilo trošarine se nanaša na stroj za sečnjo, gozdarske traktorje, motorne žage, transport traktorjev, transporter rezervnih delov, mehanično delavnico, gozdarske kamione, drobilec vejevja in lesa, greder, viličar za nakladanje in razkladanje. Skupaj je bilo v mesecu novembru 2007 porabljenih 74.527,28 litrov energentov. Glede na predhodno navedeno je prvostopni organ na podlagi 3. člena Pravilnika zahtevku za vračilo trošarine delno ugodil le do višine 36.965,03 litrov energentov za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (za pogon motornih žag, gozdarskih traktorjev, stroja za sečnjo, stroja za drobljenje vej v gozdu, grederja in viličarja za nakladanje) v mesecu novembru 2007. Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen za november 2007 znaša 302,00 EUR na 1000 litrov (Uradni list RS, št. 108/07). Povrne se 50% trošarine.

Na podlagi predloženih listin je bilo ugotovljeno, da je tožnik v letu 2007 obdeloval 30.120,00 hektarov gozda in je skladno z 2. odstavkom Pravilnika upravičen do vračila trošarine za dejansko porabljeno gorivo največ do normativne porabe 451.800,00 litrov. Za mesec november 2007 znaša količina porabljenega goriva za katero se zahteva vračilo trošarine 74.527,28 litrov. Iz seznama računov za porabljeno olje za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije za november 2007 je razvidnih 8 računov. Poraba olja po posameznih porabnikih je razvidne iz strani 3 obrazložitve izpodbijane odločbe. Smiselno določbam Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02, dalje SKD) sodi gozdarstvo v področje A) SKD, transportna dejavnost pa v področje I) SKD. Tako tožnik ni upravičen do vračila 5.671,90 EUR trošarine po določilih Pravilnika za 37.652,25 litrov energentov, porabljenih v novembru 2007 za pogon vozil za prevoz blaga, s katerimi se opravlja dejavnost v tem mesecu.

Drugostopni organ je z odločbo št. ...3 z dne 25. 2. 2008 pritožbo zavrnil. Prvostopni organ je zahtevka presojal po 9. odstavku 54. člena ZTro ter tožniku utemeljeno v celoti priznal povračila za energente za pogon motornih žag, gozdarskih traktorjev, stroja za sečnjo, stroja za drobljenje vej, grederja ter viličarjev za nakladanje in razkladanje, zavrnil pa je zahtevano vračilo trošarine za energente za pogon transporterjev traktorjev, transporterja rezervnih delov, mehanične delavnice in gozdarskih kamionov, ki tudi po mnenju pritožbenega organa ne sodijo med gozdarsko mehanizacijo, za pogon katere daje navedena določba pravico do uveljavljanja plačila 50 % trošarine, ki je predpisana za pogonski namen. Pritožbeni organ se z ugotovitvami tožnika, da niti ZTro, niti izvedbeni predpis, ne opredelita pojma gozdarske mehanizacije, strinja. Po mnenju pritožbenega organa pa zakon izrecno opredeli, da se med gozdarsko mehanizacijo vključujejo samo traktorji. Tudi ni mogoče pojma gozdarske mehanizacije presojati s pomočjo Standardne klasifikacije dejavnosti, saj ZTro na uporabo te klasifikacije ne napotuje, kakor tudi ne na uporabo ZVCP, na kar se sklicuje tožnik, ko pravi, da je vožnjo specialnega gozdarskega kamiona pri opravljanju gozdarske dejavnosti presojati kot gospodarsko vožnjo delovnega stroja. Četudi strokovne organizacije štejejo specialni gozdarski kamion za gozdarsko mehanizacijo, to ne spreminja ZTro, po katerem se med gozdarsko mehanizacijo vključeni samo traktorji, ne pa tudi gozdarski kamioni, v čemer tudi ni nobenega razlikovanja glede na definicijo kmetijske mehanizacije, kar skuša uveljavljati tožnik, saj se tudi med to mehanizacijo štejejo samo traktorji, ne pa tudi kamioni. Po mnenju pritožbenega organa je dejansko stanje pravilno ugotovljeno in materialni predpis ni bil kršen.

Tožnik je vložil tožbo, v kateri navaja, da je med strankama sporna interpretacija določbe 54. člena ZTro, ki jo citira in od katere je odvisna pravica do vračila trošarine. Kaj je gozdarska mehanizacija, je treba interpretirati s pomočjo vseh razpoložljivih določb pravnega reda. Strokovne institucije s področja gozdarske stroke štejejo specialni gozdarski kamion za gozdarsko mehanizacijo, ki je namenjena manipulaciji s hlodovino v gozdu za opravljanje ene od tehnoloških operacij pri spravilu lesa po gozdu in iz gozda, ki so prirejeni za vožnjo po gozdu in opremljeni s specialnimi stroji za nakladanje in razkladanje lesa, ter ker se prevoz časovno pretežno odvija po gozdu in nekategoriziranih gozdnih cestah, zato ne gre za transportno dejavnost v cestnem prometu, temveč za gozdarsko dejavnost. Gozdarski kamion ni namenjen za cestni promet, saj je tehnološko nerentabilen in se hlodovina v cestnem prometu prevaža z drugačnimi tovornimi vozili, ki niso uporabna v gozdu, zato je treba vožnjo specialnega gozdarskega kamiona pri opravljanju gozdarske dejavnosti presojati kot gospodarsko vožnjo delovnega stroja ali prevoza tovora v kmetijski/gozdarski dejavnosti, ki se opravlja na kratkih razdaljah, kot to opredeljuje ZVCP (9. točka 23. člena), ne pa s pomočjo SKD. Sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi odloči, da je tožnik upravičen do vračila zneska trošarine oz. podrejeno odločbo prvostopnega organa v 2. točki odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe, ker so enake pritožbenim, iz razlogov, ki so navedeni v obeh določbah ter predlaga sodišču, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

K 1. točki izreka: V delu, v katerem je davčni organ pritožbo zavrnil, je izpodbijana prvostopna odločba pravilna in skladna z določbami zakona, sodišče se strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja prvostopni organ, kot tudi z razlogi, s katerimi zavrača pritožbene ugovore drugostopni organ. V delu, kjer so tožbeni ugovori enaki pritožbenim, jih iz enakih razlogov, da ne bi prišlo do ponavljanja, zavrača tudi sodišče, v smislu določbe 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1).

Pri vračilu trošarine po ZTro je glede opredelitve pojmov potrebno upoštevati vsebino, ki jo daje navedeni predpis, saj ta ne napotuje na direktno uporabo SKD niti ne na druge zakone, zato uporaba ZVCP ni možna. Določba 9. točke 54. člena ZTro določa, da imajo kupci, za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji), pravico do vračila trošarine v višini 50 % trošarine, ki je predpisana za pogonski namen, s tem, da količine, na katere se nanaša pravica do vračila plačane trošarine, način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine, ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec energentov iz navedenega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V tem smislu je izdan izvedbeni akt Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki se nanj pravilno sklicujeta oba organa in ki določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec energentov, porabljenih za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (v nadaljnjem besedilu: gorivo), da pridobi pravico do vračila trošarine v skladu z 9. odstavkom 54. člena ZTro. V zadevi sami kriteriji za vračilo in določbe glede načina vračila, kakor tudi rokov za vračilo, niso sporni. V obravnavani zadevi je sporno, ali je šteti energente za pogon transporterjev traktorjev, transporterja rezervnih delov, mehanične delavnice in gozdarskih kamionov kot energente, ki se porabijo za pogon gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji) v smislu 54. člena ZTro. Sodišče se z razlogi prvostopnega in pritožbenega organa strinja in kolikor so tožbeni ugovori enaki pritožbenim, jih iz istih razlogov kot pritožbeni organ zavrača tudi sodišče. Kriterijev za vsebino, kaj sodi v pojem gozdarske mehanizacije po ZTro po mnenju sodišča tudi ni iskati v okviru razlage strokovnih institucij glede uporabe t. i. „gozdarskega kamiona“, kot zmotno meni tožnik. V kolikor bi zakonodajalec v navedene ugodnosti želel vključiti tudi energente za pogon kamionov, bi to nedvomno tudi navedel, česar pa ni storil. Zato je glede na vsebino 9. odstavka 54. člena ZTro navedeno olajšavo tolmačiti restriktivno, tako, da se ta olajšava nanaša le na traktorje in drugo kmetijsko in gozdno mehanizacijo (enako izhaja tudi iz Poročevalca št. 30 z dne 8. maja 1998). Iz seznama gozdarske mehanizacije in porabe goriva je razvidno, da je tožnik porabil gorivo tudi za pogon transporterjev traktorjev, transporterja rezervnih delov, mehanične delavnice in gozdarskih kamionov, na kar pa se tovrstna tovrstna olajšava v sistemu vračila plačane trošarine v višini 50 %, ne nanaša. Tožnik je tudi predlagal, da naj sodišče izvede glavno obravnavo, vendar po presoji sodišča ni navedel nobene okoliščine ali trditve, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo na ta način mogoče dejansko stanje dopolniti z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev. Sodišče zato njegovemu predlogu ni ugodilo in je na podlagi 2. alineje 2. odstavka 59. člena ZUS-1, v zadevi odločalo brez glavne obravnave na nejavni seji. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je relevantno za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno, sporna je pravna razlaga, za katero rešitev pa sama glavna obravnava ne bi v ničemer doprinesla.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Dne 19. 3. 2008 je sodišče prejelo tožbo tožnika zaradi plačila trošarine zoper odločbo Carinske Uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Sežana, št. ... z dne 15. 1. 2008 in zoper odločbo istega organa št. ... z dne 7. 2. 2008, ki jo je evidentiralo pod opr. št. U 135/2008. Iz navedenega izhaja, da tožnik s predmetno tožbo izpodbijal dva dokončna upravna akta. Na podlagi 31. člena ZUS-1 je sodišče dolžno preizkusit popolnost in razumljivost tožbe. Na podlagi 35. člena ZUS-1 lahko tožnik z eno tožbo uveljavlja več tožbenih zahtevkov zoper istega toženca, če vsi zahtevki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi ter je za vse zahtevke pristojno isto sodišče. Podlaga za kumulacijo zahtevkov iz 35. člena ZUS-1 pa po presoji sodišča v danem primeru ni podana, saj bi bila podana le takrat, če bi tožnik izpodbijal dokončne posamične akte, ki imajo isto dejansko in pravno podlago, to pa so akti, ki izvirajo iz istega življenjskega dogodka. V danem primeru pa ti pogoji niso izpolnjeni. V skladu z navedenim, je tako tožba nepopolna in nerazumljiva. Sodišče je tožnika s sklepom opr. št. 135/2008-6 z dne 2. 2. 2010, ki ga je tožnik prejel 5. 2. 2010 pozvalo, da mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa dopolniti tožbo, vloženo dne 19. 3. 2008 v zadevi opr. št. U 135/2008 tako, da zoper dokončni upravni akt - odločbo Carinske Uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Sežana, št. ... z dne 7. 2. 2008 vloži novo samostojno tožbo. Tožnika je tudi opozorilo, da v primeru, če tožnik v danem roku tožbe ne bo dopolnil v skladu s tem sklepom, jo bo sodišče v delu, ki se nanaša na odločbo Carinske Uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Sežana, št. ... z dne 7. 2. 2008, zavrglo. Ker tožnik tožbe, vložene dne 19. 3. 2008 ni popravil v skladu z napotili sodišča, je sodišče odločilo, kot izhaja iz točke 2. izreka te sodbe.

K 3. točki izreka: Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi 1. in 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.