Jedro

Če izpodbijana sodba glede rešitve pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo so revidenti po pooblaščenki dne 22. 10. 2009 vložili revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicujejo na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. Kot pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve izpostavljajo vprašanje, ali jim gre kot denacionalizacijskim upravičencem v postopku določitve funkcionalnega zemljišča položaj stranke, s tem pa tudi upravičenje predlagati, da se odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča izreče za nično. Glede prvega vprašanja zatrjujejo odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Navajajo tudi, da ima izpodbijana odločitev zanje zelo hude posledice, ker bo v primeru, če sporna zemljišča pašništvu ne bodo namenjena, to na ... onemogočeno, in ker bo sicer njihova zahteva za plačilo odškodnine prekludirana.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenti izpodbijajo z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi tretje alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njihovo tožbo zoper 2. točko izreka odločbe tožene stranke dne 23. 7. 2008. Z navedeno odločbo je tožena stranka v 2. točki izreka zavrnila zahtevo revidentov, da se odločba Upravne enote Kamnik z dne 10. 5. 2000, o določitvi funkcionalnega zemljišča izreče za nično, ker je ugotovila, da razlogi za ničnost niso podani.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9.2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno. Na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti.

6. Po presoji Vrhovnega sodišče v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije iz navedene določbe, saj je o pravnem vprašanju, ki je pomembno po vsebini zadeve, Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, od katerega izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje ne odstopa. V sklepu I Up 677/2001 z dne 26. 10. 2004 je namreč Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je kot stranka za vložitev predloga za izrek ničnosti upravičena le tista oseba, ki je takšen položaj v postopku dejansko imela. Osebi, ki v določenem upravnem postopku ni sodelovala kot stranka, čeprav bi ji ta položaj sicer šel, pa takšno upravičenje ne gre. Obravnavana odločitev sodišča prve stopnje, da revidentka, ki v postopku določitve funkcionalnega zemljišča ni sodelovala kot stranka, niti ni tega položaja uspela izposlovati z ustreznimi pravnimi sredstvi, skladno z določbo prvega odstavka 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP ni upravičena predlagati ničnost odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča od navedenega stališča Vrhovnega sodišča ne odstopa. Zato pa pravno vprašanje, ki ga revidentka zastavlja, in sicer, ali ji gre kot denacionalizacijski upravičenki položaj stranke v postopku določanja funkcionalnega zemljišča, ni pomembno po vsebini te zadeve, v kateri se presoja upravičenost predlaganja ničnosti, kar je zavrnilo prvostopno sodišče, oziroma izpolnjevanje pogojev za ničnost odločbe, kar je presodila tožena stranka. Iz enakih razlogov v tem primeru tudi ni podan v zvezi s tem pravnim vprašanjem zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, kakršna izhaja iz njegovih sodb I Up 1637/2005 z dne 9. 2. 2006, U 1831/94 z dne 29. 1. 1997 ter U 1772/95 in U 1652/95, obe z dne z dne 7. 1. 1998. Ker torej izpodbijana sodba glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča tudi ni izpolnjen pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Posledice izpodbijane odločitve, ki jih zatrjujejo revidenti, se nanašajo na denacionalizacijski postopek. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenti zanje zelo hudih posledic niso izkazali z zatrjevanjem negativnih posledic za pašništvo na ... in prekluzije za postavitev zahteve za plačilo odškodnine.

8. Ker revidenti niso izkazali nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.