Jedro

O tožnikovi obveznosti je na podlagi tretjega odstavka 25. b člena ZKGZ z upravnim aktom odločila zbornica kot nosilec javnega pooblastila. Sodno varstvo zoper dokončne upravne akte pa se na podlagi prvega odstavka 157. člena Ustave izvaja v upravnem sporu, torej v sporu, v katerem sodišče odloča s to sodbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ sklenil, da se zoper tožnika zaradi neplačanega zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije opravi izvršba dolgovanega zneska po odločbi z dne 28. 3. 2019 v znesku 23,63 evrov z nadaljnjimi zamudnimi obrestmi od navedene glavnice, ki jih obračuna banka oziroma hranilnica od dneva izdaje sklepa do dneva plačila dolga, vse stroške pa plača dolžnik. Sklenil je še, da se izvršba neplačanega zborničnega prispevka opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnik na tam navedenem bančnem računu, upoštevaje izvzetja iz izvršbe iz 159. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in omejitve izvršbe iz 160. člena ZDavP-2, če gre za prejemke nakazane za tekoči mesec, oziroma je nanje mogoče seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec. Odločil je še o načinu izvedbe prenosa denarnih sredstev, prepovedi razpolaganja in o nesuspenzivnosti pritožbe. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in zoper njega vlaga tožbo. V njej se sklicuje na Ustavo, Kazenski zakonik (KZ-1), Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), ZDavP-2, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah s protokoli (EKČP), Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter na več sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Uveljavlja, da o njegovi obveznosti ni odločilo sodišče. Prvostopenjskemu organu očita, da mu pred izdajo odločbe ni omogočil, da se izreče o pravno pomembnih dejstvih in okoliščinah. Trdi, da je prejemnik nizke pokojnine v višini 195,00 evrov, in opozarja na določbe 160. člena ZDavP-2. Meni, da bi organ moral po uradni dolžnosti ustaviti izvršbo. Sodišču predlaga, naj ob upoštevanju, da postopek ni bil izveden v skladu z zakoni in ustavo, da prvostopenjski organ ni sodna oblast ter da je tožnikova pokojnina prenizka, tožbi v celoti ugodi.

3. Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje in predlaga zavrnitev tožbe.

4. Tožnik se v pripravljalni vlogi vztraja pri tožbi in v njej podanih očitkih ter trdi, da je prisilna izterjava zborničnega prispevka v nasprotju z Ustavo.

**Odločanje po sodnici posameznici**

5. Sodišče je 9. 6. 2022 na podlagi prve alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

**K izreku**

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet presoje v tem upravnem sporu je sklep o dovolitvi izvršbe na tožnikova denarna sredstva pri banki iz naslova neplačanega zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

8. Gre torej za postopek prisilne izvršbe obveznosti iz odločbe o plačilu zborničnega prispevka. Za odločanje v izvršilnem postopku je zbornica (prvostopenjski organ v tej zadevi) pristojna na podlagi tretjega odstavka 25. b člena Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici (ZKGZ). Po tej določbi postopek izterjave zborničnega prispevka, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, uvede in vodi zbornica. Za postopek izterjave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek, torej ZDavP-2. Glede na navedeno tožnik neutemeljeno ugovarja pristojnosti prvostopenjskega organa za izdajo izpodbijanega sklepa.

9. Prav tako neutemeljeno uveljavlja kršitev 3., 22., 23., 24., 29., 33. in 153. člena Ustave, v zvezi s čemer v bistvu uveljavlja, da o njegovi obveznosti na javnem sojenju ni odločilo sodišče. O tožnikovi obveznosti je, kot pojasnjeno, na podlagi tretjega odstavka 25. b člena ZKGZ z upravnim aktom odločila zbornica kot nosilec javnega pooblastila. Sodno varstvo zoper dokončne upravne akte pa se na podlagi prvega odstavka 157. člena Ustave izvaja v upravnem sporu, torej v sporu, v katerem sodišče odloča s to sodbo.

10. Skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP v izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje, zato ugovori, ki se nanašajo na pravilnosti in zakonitost odločbe, s katero je bil tožniku odmerjen zbornični prispevek in ki se prisilno izvršuje z izpodbijanim sklepom, v tem upravnem sporu, v katerem sodišče presoja zakonitost sklepa o izvršbi, niso dopustni.

11. Prisilna izvršba denarnih obveznosti, za kar gre v tem primeru, se prične, če ta obveznost ni plačana (gl. prvi odstavek 143. člena ZDavP-2 v zvezi z drugim odstavkom 289. člena ZUP in tretjim odstavkom 25. b členom ZKGZ). Med strankama ni sporno, da obveznost iz odmerne odločbe, ki se izvršuje, ni bila poravnana, saj tožnik temu v ničemur ne oporeka. Tožnik v tožbi ugovarja, da je izpodbijani sklep nezakonit, saj prejema pokojnino zgolj v višini 195,00 EUR in se pri tem sklicuje na 160. člen ZdavP-2. Slabo finančno stanje tožnika samo po sebi ni ovira za vodenje izvršilnega postopka zoper davčnega dolžnika, je pa treba upoštevati omejitve iz 159. člena in 160. člena ZDavP-2. Po presoji sodišča je v obravnavani zadevi prvostopenjski organ spoštoval zakonske omejitve izvršbe iz navedenih določb ZDavP-2, s katerimi se tožniku zagotavlja zakonsko določen znesek za preživetje, in sicer tako, da je v izreku sklepa izvršbo omejil ob upoštevanju izvzetij in omejitev iz navedenih določb ZDavP-2. 12. Tožnik ne more uspeti niti z očitkom, da mu pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo omogočeno, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih in okoliščinah. Po 2. točki prvega odstavka 144. člena ZUP namreč lahko organ po skrajšanem postopku odloči o zadevi, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. V konkretnem primeru je bilo stanje stvari ugotovljeno na podlagi podatkov iz knjigovodskih evidenc prvostopenjskega organa, iz katerih izhaja, da tožnik ni plačal zborničnih prispevkov po odločbi št. 10-015017/2017 z dne 28. 11. 2018. Da bi bil ta pravno odločilen podatek napačen, to je, da je obveznost, naloženo z navedeno odločbo, že plačal, pa tožnik (kot rečeno) niti ne trdi.

13. Izpodbijani sklep je glede na navedeno pravilen in zakonit, prav tako je bil pravilen tudi postopek pred njegovo izdajo. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

14. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZUS-1, ker na narok za glavno obravnavo ni prišla nobena stranka. Na narok za glavno obravnavo je sicer kot tožnikov pooblaščenec prišel A. A., ki pa nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Ker po tretjem odstavku 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pred Upravnim sodišče (ki ima status višjega sodišča) kot pooblaščenec lahko nastopa le odvetnik ali oseba z opravljenim pravniškim izpitom, na kar je bil tožnik opozorjen v vabilu na narok, je zato sodišče na podlagi drugega odstavka 90. člena ZPP štelo, da na narok ni pristopil nihče.