Up-330/99

9. 10. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 9. oktobra 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 670/99 z dne 7. 10. 1999 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Ks 389/99 z dne 31. 8. 1999 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper pravnomočen sklep, s katerim je sodišče zavrglo njeno zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi zahteve za ponovno uvedbo kazenskega postopka po 409. členu Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - ZKP). V postopku je pritožnica sodelovala kot subsidiarna tožilka.

2.V ustavni pritožbi pritožnica nasprotuje stališču sodišča, da oškodovanec kot tožilec nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Meni, da takšno stališče nasprotuje pravicam in 14. in 22. člena Ustave. Z izpodbijano odločitvijo naj bi ji bile kršene tudi pravice iz 33. člena Ustave (zasebna lastnina in dedovanje), 36. člena Ustave (nedotakljivost stanovanja) in 23. člena Ustave (pravica do sojenja v razumnem roku).

3.Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

4.Po stališču Ustavnega sodišča, sprejetem v sklepu št. Up- 285/97 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 52/01), subsidiarni tožilec iz kazenskega postopka ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe. Glede razlogov za tako odločitev se Ustavno sodišče tudi v tej zadevi sklicuje na obrazložitev sklepa št. Up- 285/97.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič. Sodnik Ribičič je dal pritrdilno ločeno mnenje.

Predsednica senata

dr. Mirjam Škrk

Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Ribičiča

V odklonilnem ločenem mnenju v zadevah št. Up- 168/98 in št. Up- 268/97 sem pojasnil razloge, zakaj se ne strinjam s stališčem Ustavnega sodišča, po katerem sta zasebni in subsidiarni tožilec neupravičeni osebi za vložitev ustavne pritožbe. Pri teh razlogih vztrajam in jih bom poskušal ponovno uveljavljati takrat, ko bom ocenil, da je zaradi specifičnosti nove konkretne zadeve ali iz drugih razlogov realno pričakovati, da bi Ustavno sodišče lahko zavzelo drugačno stališče. Do takrat pa se bom podredil večinsko sprejetemu stališču Ustavnega sodišča glede tega vprašanja. Zato sem v konkretni zadevi glasoval za zavrženje (čeprav me njeno nosilno stališče glede tega, da pritožnik kot subsidiarni tožilec ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe, ne prepriča). V nasprotnem primeru bi ponovno sprožil razpravo in odločanje celotnega Ustavnega sodišča o zadevi, o kateri je nedavno odločilo po obsežni razpravi in ne da bi bilo mogoče realno pričakovati drugačno odločitev.

dr. Ciril Ribičič