Jedro

Obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik z zaključkom stečaja tako prenehajo za razliko od terjatev, ki ne izvirajo iz poslovnih razmerij - t.i. osebnih terjatev. Dolžnik kot fizična oseba namreč ne preneha in osebne terjatve še naprej obstajajo. Upnik terjatve iz takih (osebnih) razmerij lahko uveljavlja tudi po zaključku stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zavrnilo in mu naložilo, da upniku povrne stroške ugovornega postopka v znesku 5,88 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti temu sklepu se dolžnik pravočasno pritožuje. Trdi, da so bila zavarovanja pri upniku res vedno sklenjena na RK kot fizično osebo, ampak za vozila, ki so bila uporabljena „v namen samostojnega podjetnika“. Enako kot že v ugovoru izpostavlja, da je bil nad njim uveden in končan osebni stečaj in predmetna zadeva je bila ustavljena s sklepom I 9109/2000 z dne 10. 12. 2012, katerega prilaga k pritožbi. Meni tudi, da je terjatev zastarala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pregled zadeve pokaže, da dolžnik z obravnavano pritožbo ponavlja navedbe o prenehanju terjatve zaradi začetega (6. 3. 2006) in tudi že končanega (13. 8. 2010) postopka osebnega stečaja. Prvostopenjsko sodišče je ta ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) utemeljeno zavrnilo.

5. Na podlagi drugega odstavka 493. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)(1) in dejstva, da se je stečajni postopek nad dolžnikom začel pred uveljavitvijo ZFPPIPP (pred 1. 10. 2008), je sodišče prve stopnje glede pravnih posledic stečaja nad dolžnikom pravilno uporabilo določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL), ki je veljal v času začetka stečajnega postopka. Ta je kot dolžnika določal tudi samostojnega podjetnika (prvi odstavek 4. člena) in za stečaj le-tega so veljale iste določbe ZPPSL, kot za stečaj pravnih oseb. Po določbah ZPPSL z zaključkom stečajnega postopka vse obveznosti samostojnega podjetnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v celoti ugasnejo in upniki po zaključku stečajnega postopka ne morejo več zahtevati od dolžnika kot fizične osebe plačila tistih terjatev, ki izvirajo iz njegove (poslovne) dejavnosti kot samostojnega podjetnika. Obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik z zaključkom stečaja tako prenehajo za razliko od terjatev, ki ne izvirajo iz poslovnih razmerij - t.i. osebnih terjatev. Dolžnik kot fizična oseba namreč ne preneha in osebne terjatve še naprej obstajajo. Upnik terjatve iz takih osebnih) razmerij lahko uveljavlja tudi po zaključku stečaja.

6. V obravnavani zadevi dolžnik v ugovoru ni navajal, da gre za poslovno terjatev, temveč je to smiselno uveljavljal šele v pritožbi. Kot pritožbena novota so te navedbe nedopustne, saj dolžnik ni navedel, še manj izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v ugovoru (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Kljub neupoštevnosti pritožbenih navedb, da gre za poslovno terjatev, sodišče ugotavlja, da gre za osebno terjatev do dolžnika kot fizične osebe. Iz listin v spisu (priloge pod A2) je ugotoviti, da je na verodostojnih listinah, ki so bile izdane na podlagi zavarovalnih pogodb, naveden dolžnik kot fizična oseba in ne kot samostojni podjetnik in da je torej dolžnik pri upniku sklenil avtomobilska zavarovanja kot fizična oseba in ne kot samostojni podjetnik. Za trditve, da so bila zavarovanja sklenjena za vozila za dolžnikovo poslovno dejavnost, pa dolžnik razen pavšalnega navajanja ne ponudi ničesar.

8. Tudi že ustavljen izvršilni postopek tekom stečajnega postopka ne predstavlja ovire za vodenje tega predmetnega postopka. Določba 132. člena ZFPPIPP, na podlagi katere je bil postopek izvršbe s sklepom I 9109/2000 z dne 10. december 2012 ustavljen, namreč ureja posledico za izvršilne postopke, ki že tečejo, ko pride do uvedbe stečaja, ko torej sočasno tečeta dva postopka (stečajni in izvršilni). Temeljno pravilo stečajnega postopka je namreč načelo koncentracije, skladno s katerim lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili stečajnega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP). Z zaključkom stečajnega postopka nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom je nadaljnjo usodo neporavnanih terjatev potrebno razlagati oziroma uporabiti določbe ZPPSL oziroma določbe ZFPPIPP, v odvisnosti od trenutka začetka stečajnega postopka (2). Kot že obrazloženo zgoraj, po določbah ZPPSL, ki jih je potrebno v konkretni zadevi uporabiti glede na začetek postopka stečaja, terjatev ni prenehala.

9. Tudi dolžnikov ugovor zastaranja predstavlja pritožbeno novoto, ki je nedopustna (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Kljub neupoštevnosti pritožbeno sodišče dolžniku pojasnjuje, da je bilo o upnikovi terjatvi odločeno s sodno odločbo (sklep o izvršbi I 2000/9109 z dne 14. 7. 2000). Za te terjatve (t.i. judikatna terjatev) velja desetletni zastaralni rok (356. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ).

10. Zastaranje pretrga vsako dejanje upnika, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev (365. člen OZ). V konkretnem primeru je bilo zastaranje pretrgano z uvedbo izvršilnega postopka I 2000/9109 z dnem 14. 7. 2000 in ni teklo vse do dne 10. 12. 2012, to je do izdaje sklepa o ustavitvi, na katerega se sklicuje dolžnik. Po petem odstavku 369. člena OZ namreč zastaranje, ki je bilo pretrgano s predlogom za izvršbo, začne znova teči od dneva, ko je končan ta postopek. Zastaranje je tako pričelo teči z 11. 12. 2012 in ob vložitvi predloga za izvršbo (30. 1. 2013) desetletni zastaralni rok še ni potekel. Ugovor zastaranja tako ni utemeljen.

11. Iz navedenih razlogov je pritožba dolžnika neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) po tem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Drugi odstavek 493. člena ZFPPIPP glasi: „V postopkih prisilne poravnave, stečajnih postopkih in postopkih prisilne likvidacije, ki so se začeli pred 1. oktobrom 2008, se tudi po 1. oktobru 2008 uporabljajo predpisi, ki so se zanje uporabljati do 1. oktobra 2008, če ni v oddelku 10.1 tega zakona drugače določeno.“ Op. št. (2) : Tudi po ZFPPIPP terjatev po koncu stečajnega postopka osebnega stečaja ne preneha (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP), preneha le v kolikor pride v postopku osebnega stečaja do odpusta obveznosti stečajnega dolžnika (408. člen ZFPPIPP).