Jedro

Zoper sklep sodišča druge stopnje lahko stranke vložijo revizijo samo tedaj, če je bil z njim postopek pravnomočno končan. Odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi oz. o pritožbah je vsebovana v izreku, ki je zato odločilen za presojo narave tega sklepa.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo naložilo toženi stranki plačilo odškodnine 156.163,00 din (sedaj SIT) z zamudnimi obrestmi z različno zapadlostjo od posameznih zneskov, medtem ko je zavrnilo večji tožbeni zahtevek (za plačilo nadaljnjih 18.780,40 SIT). Zoper to sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbi tožene stranke, izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Obenem je odločilo, da se pritožba tožeče stranke kot neutemeljena zavrne in da mora tožeča stranka sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

Zoper ta sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sklep razveljavi in sodbo prve stopnje tako spremeni, da v celoti ugodi zahtevku, ali pa sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na vročeno revizijo tožena stranka ni odgovorila, Javni tožilec R Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni dovoljena.

Pismeni sklep ima uvod, izrek in obrazložitev (člen 338 v zvezi s členom 347 ZPP). Izrek sklepa obsega odločbo (člen 338/3 ZPP), v primeru sklepa druge stopnje odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi oz. o pritožbah. Izrek izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje je popolnoma jasen:"Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje". Sodbo prve stopnje je sodišče druge stopnje s citirano odločitvijo (vsebovano v prvem odstavku izpodbijanega sklepa) razveljavilo brez omejitve, torej v celoti. Tudi upoštevanje drugega odstavka izreka izpodbijanega sklepa - "pritožba tožeče stranke se kot neutemeljena zavrne in je tožeča stranka dolžna sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka" - ne narekuje nobene drugačne presoje. Ta del odločitve sodišča druge stopnje namreč ne vsebuje odločitve o delni potrditvi sodbe prve stopnje. To pa pomeni, da z izpodbijano odločbo sodba prve stopnje ni bila niti delno potrjena in da torej s to odločbo pravdni postopek ni bil niti delno pravnomočno končan - npr. v tistem delu, glede katerega je sodbo prve stopnje izpodbijala tožeča stranka. Odločba druge stopnje, ki je tudi naslovljena kot sklep, ne po naslovu ne po vsebini ne predstavlja v tistem delu, s katerim se ukvarja revizija, niti pravnomočne sodbe niti pravnomočnega sklepa sodišča druge stopnje. O bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja tožnik v reviziji (da je njegova pritožba zavrnjena s sklepom in ne s sodbo ter da ni odločeno, ali se z njegove strani izpodbijani del sodbe prve stopnje potrdi), bi bilo mogoče razpravljati le v primeru, če bi bila revizija zoper izpodbijani sklep sodišča druge stopnje dovoljena. Toda revizija ni dovoljena. Zoper sklep sodišča druge stopnje namreč stranke lahko vložijo revizijo samo tedaj, če je bil z njim postopek pravnomočno končan (člen 400/1 ZPP). Izpodbijani sklep pa ni tak sklep, kakor je bilo že prej natančno obrazloženo. Po vsem povedanem se je izkazalo, da revizija ni dovoljena in da jo je na podlagi določbe člena 400/4 v zvezi s členom 393 ZPP zato treba zavreči.