Jedro

V zvezi z odškodninskim zahtevkom mora prosilec izkazati, da mu je zaradi ravnanja odvetnika nastala kakršnakoli pravno relevantna škoda. Prosilec je v zahtevku zgolj pavšalno navajal nastanek škode, brez določitve obsega in podlage le-te, v zvezi z obtožilnim predlogom oz. z vložitvijo kazenskih ovadb pa je prošnja prosilca preuranjena, saj v fazi predkazenskega postopka še ne gre za sodni postopek, BPP pa se na podlagi 1. člena ZBPP lahko dodeli le zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu v zvezi z odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1658/2011 z dne 18. 8. 2011 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Tožena stranka uvodoma ugotavlja, da je prosilec vložil prošnjo za BPP v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 1658/2011 z dne 18. 8. 2011, s katero je organ za BPP zavrnil njegovo prošnjo za BPP za dodelitev BPP v pravdnem postopku zaradi odškodnine in v kazenskem postopku v zvezi z ravnanjem odvetnika A.A. 2. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ocenjuje, da je bila z zgoraj navedeno odločbo prosilčeva prošnja utemeljeno zavrnjena, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da prosilec ni izpolnjeval objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tudi po presoji tožene stranke, prosilec v konkretni zadevi vložitve odškodninske tožbe in obtožilnega predloga zoper odvetnika A.A. nima verjetnega izgleda za uspeh. Kot izhaja iz odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, mora prosilec v zvezi z odškodninskim zahtevkom izkazati, da mu je zaradi ravnanja odvetnika nastala kakršnakoli pravno relevantna škoda, kar pa ni storil. Organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani je pri odločanju o prošnji prosilca za dodelitev BPP vpogledal v dopis prosilca z dne 9. 6. 2011, iz katerega izhaja, da niso bile podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti. Prosilec je v njem zgolj pavšalno navajal nastanek škode, brez določitve obsega in podlage le-te, v zvezi z obtožilnim predlogom oz. z vložitvijo kazenskih ovadb pa je prošnja prosilca preuranjena, saj v fazi predkazenskega postopka še ne gre za sodni postopek, BPP pa se na podlagi 1. člena ZBPP lahko dodeli le zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva. Prav tako iz predložene dokumentacije ne izhaja nedopustnost ravnanja odvetnika. Iz splošnih pravil odškodninskega prava izhaja, da morajo biti za subjektivno odškodninsko odgovornost (odgovornost po načelu krivde – prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ) kumulativno podani naslednji elementi civilnega delikta: nedopustno škodno ravnanje, nastala škoda, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo in odgovornost povzročitelja škode. Vse zgoraj naštete elemente mora dokazati oškodovanec, razen odgovornosti, ki se je mora skladno z načelom o obrnjenem dokaznem bremenu razbremeniti povzročitelj škode. Nadalje 179. člen OZ določa, da za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti ali razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če te škode ni. Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Organ za BPP je ugotovil, da je prosilec le pavšalno navajal, da so mu nastale velike izgube, pri tem pa tudi ni navedel konkretno nastale škode niti ni predložil nobenih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je taka škoda nastala.

3. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v prvem odstavku 140. člena določa, da mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno. Če ne gre za splošno znana dejstva, mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti (drugi odstavek 140. člena ZUP). Prosilec mora že v prošnji za BPP na podlagi 4. alineje tretjega odstavka 32. člena ZBPP navesti podatke o zadevi tako, da bo organ za BPP v skladu s 24. členom ZBPP pri presoji dodelitve BPP lahko presodil, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh ter je razumno vlagati v postopku pravna sredstva. Pri odločanju o dodelitvi BPP je treba upoštevati tudi kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki so očitno nerazumne in nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Ker je prosilec zgolj pavšalno navajal nastanek škode, je organ za BPP ugotovil, da niso podani pogoji za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP ter je prošnjo za BPP kot neutemeljeno zavrnil. 4. Tožena stranka je ocenila, da tožnik v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 1658/2011 z dne 18. 8. 2011 nima verjetnega izgleda za uspeh v zadevi, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Tožnik tudi v prošnji za BPP za dopolnitev že vložene tožbe ne navaja nobenih okoliščin in dokazov, ki bi kakorkoli kazali, da zgornji zaključki niso utemeljeni, zato je tožena stranka zaključila, da zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, nima verjetnega izgleda za uspeh v upravnem sporu in da ga ni razumno sprožati, saj je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

5. Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Meni, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen, ker je prava neuka stranka in je v slabem zdravstvenem stanju in finančnem stanju, saj prejema denarno socialno pomoč. S pravno pomočjo bo lahko navedel vsa relevantna dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha. S tožbo zoper odločbo želi doseči, da se mu dodeli odvetnika, ki mu bo pomagal sestaviti tožbo tako, da bo sodišču razumljiva ter sprejemljiva za obravnavo. Zmotne in napačne so navedbe sodišča, da zlorablja brezplačno pravno pomoč, saj je niti v enem primeru še ni prejel, zato prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem upravnem sporu. Prosi tudi za oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks. Ravnanje tožene stranke je neskladno z Ustavo in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

6. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje. Pravilni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev obrazložena v dejanskem in pravnem pogledu. Sodišče se zato nanje sklicuje in jih ponovno ne navaja (71. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUS-1).

9. Pri presoji dodelitve BPP se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Gre za dva pogoja, in sicer prvi vsebinski pogoj, ki zahteva verjetne izglede za uspeh, in drugi, ki je finančni pogoj. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi dejanskega stanja, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa tudi ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka. Tožnik v tožbi ne ugovarja dejanskemu stanju, na podlagi katerega je tožena stranka sprejela svojo odločitev. Tožnik tudi ne navaja zakaj meni, da odločba tožene stranke ni pravilna in zakonita in v čem vidi kršitve Ustave RS in EKČP, zato sodišče njegovih ugovorov ne more preizkusiti in jih kot pavšalne zavrača. 11. Ker ugovori, ki jih uveljavlja tožnik, po navedenem niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni našlo, je tožbo, na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Neutemeljen pa je tudi predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi 4. odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.