Jedro

Upnikova terjatev za povračilo stroškov, ki je verzijske narave, je nastala po začetku stečajnega postopka, prav tako tudi ne gre za katero od terjatev, za katere ZFPPIPP določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je prijavo terjatve upnika kot prepozno zavrglo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi ugovoru upnika A. d. o. o., z dne 1. 12. 2022 ter se razveljavi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2014 z dne 17. 11. 2022 .

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (r. št. 1063) zavrnilo ugovor upnika A. d. o. o., z dne 1. 12. 2022 (r. št. 1052), zoper sklep naslovnega sodišča z dne 17. 11. 2022 (r. št. 1050), s katerim je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo prijavo terjatve tega upnika z dne 17. 5. 2021 (r. št. 946).

2. Zoper izpodbijani sklep je vložil upnik pravočasno pritožbo (r. št. 1070). Iz vsebine pritožbenih navedb je razvidno, da uveljavlja vse dopustne pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Uveljavlja tudi kršitev pravice do izjave iz 22. člena Ustave RS ter kršitev načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS ter pravice do učinkovitega sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave RS). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter razveljavi izpodbijani sklep z dne 21. 12. 2022 v zvezi s sklepom z dne 17. 11. 2022. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot izhaja iz vloge upnika z dne 17. 5. 2021, upnik od stečajnega dolžnika zahteva, da mu povrne vse potrebne in koristne stroške, ki jih je imel z nepremičnino parc. št. 141/1 k. o. ..., ki v naravi predstavlja objekt E. V gospodarskem sporu tožečih strank C. d. o. o. in Banka D. d. d. zoper toženi stranki B. d. o. o. - v stečaju in A. d. o. o., ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. XI Pg 1384/2018, je namreč sodišče prve stopnje z odločbo z dne 12. 7. 2019 v zvezi s popravnim sklepom z dne 18. 9. 2019, med drugim, odločilo, da je nična prodajna pogodba z dne 13. 11. 2014, katere predmet je bila navedena nepremičnina, sklenjena med prvotožencem B. d. o. o. - v stečaju (stečajnim dolžnikom) in drugotožencem A. d. o. o. (stečajnim upnikom), ugotovilo neveljavnost vknjižbe pridobitve lastninske pravice drugotoženca na nepremičnini ter drugotožencu naložilo, da nepremičnino v roku petnajst dni izroči prvotožencu. Pritožbeno sodišče je v tem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje s sodbo in sklepom opr. št. I Cpg 58/2020 z dne 17. 2. 2021, ki je bila stečajnemu upniku vročena 9. 3. 2021. Upnik nadalje navaja, da glede na ničnost navedene prodajne pogodbe nikoli ni postal lastnik predmetne nepremičnine, temveč je bil ves čas le lastniški posestnik le-te. Skladno s 96. členom Stvarnopravnega zakonika (nadalje: SPZ) je zato upravičen od lastnika zahtevati povračilo potrebnih in koristnih stroškov, ki jih je imel v vmesnem času z navedeno nepremičnino. Nadalje navaja, da so mu iz naslova obratovalnih stroškov v obdobju od leta 2015 do 2021 nastali stroški v skupni višini 3.932.732,34 EUR, nadalje stroški investicije v digitalizacijo in prenovo kinodvoran v objektu E. v skupnem znesku 921.592,05 EUR ter stroški za obnovo lokala F., ki jo je izvedel v letih od 2018 do 2020 v višini 263.380,27 EUR. Od dolžnika zahteva plačilo vseh navednih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2021 dalje.

5. Po presoji pritožbenega sodišča je iz povzetega razvidno, da terjatve stečajnega upnika niso nastale v času sklenitve nične prodajne pogodbe oziroma izročitve nepremičnin, torej pred začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom dne 10. 7. 2017. Terjatve, ki jih navaja upnik v vlogi z dne 17. 5. 2021, namreč ne predstavljajo terjatev, ki izvirajo iz nične prodajne pogodbe, temveč iz posesti nad nepremičnino.

6. Terjatev iz naslova povračila stroškov je posledica vlaganj v stvar po njeni pridobitvi v posest. Ta terjatev nastane po izgubi posesti nad stvarjo, torej šele tedaj, ko je posestnik dolžan vrniti stvar lastniku. O obogatitvi lastnika zaradi vlaganj v njegovo stvar namreč ni mogoče govoriti, dokler stvar uporablja in jo ima v posesti tisti, ki se na vlaganja sklicuje. Na drugi strani pa tudi o prikrajšanju posestnika ni mogoče govoriti vse do trenutka, ko izgubi posest nad nepremičnino, v katero je vlagal, saj je bil do izgube posesti sam deležen koristi od vlaganj.1

7. Pri zahtevku za povračilo stroškov na podlagi 96. člena SPZ gre za t. i. stvarnopravne reparacije, ki so verzijske narave. Temeljna značilnost verzijskih zahtevkov je, da gre za vračanje premoženja, ki je prešlo ne glede na pravni posel. Ne gre torej za položaj, ko naknadno odpade pravna podlaga (npr. pogodba se razveljavi zaradi uveljavljanja izpodbojnega razloga oziroma, če se kasneje izkaže, da je posel neveljaven ali celo neobstoječ). V takem primeru govorimo o kondikciji.2

8. Kot izhaja iz sodne prakse, na katero se je sklicevcalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (II Ips 229/2014 in I Cpg 541/2020), za terjatev iz naslova kondikcijskega zahtevka velja, da povračilna obveznost nastane takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe. Ker pa v predmetni zadevi stečajni upnik ne uveljavlja kondikcijskega zahtevka, temveč uveljavlja terjatev, ki je verzijske narave, ne gre za primerljive zadeve.

9. V stečajnem postopku sta prijava in preizkus terjatev podlaga za odločitev o razdelitvi razdelitvene mase (primerjaj 358. člen ZFPPIPP). V stečajnem postopku je zato treba prijaviti vse terjatve, ki se plačujejo iz splošne ali posebne razdelitvene mase. To velja za (1) vse terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP), nadalje za (2) terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj, pravni temelj za njihov nastanek pa že obstaja (drugi odstavek 296. člena ZFPPIP), kot tudi za (3) tiste terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, če ZFPPIPP določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov (četrti odstavek 296. člena ZFPPIPP). To pravilo se uporablja za štiri skupine terjatev, in sicer za (3.1) terjatev, ki nastane zaradi uspelega izpodbijanja (tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP, nadalje za (3.2) dve vrsti terjatev, ki nastaneta na podlagi razveze vzajemno neizpolnjene pogodbe, to sta terjatev na povračilo škode zaradi neizpolnitve (šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP) ter kondikcijska (povračilna) terjatev (četrti odstavek 268. člena ZFPPIPP), nadalje še za (3.3) terjatev za povrnitev škode zaradi uresničitve pravice do odpovedi najema (prvi odstavek 248. člen ZFPPIP) ter kot zadnje za (3.4) regresno terjatev poslovodstva oziroma nadzornega sveta (šesti odstavek 44. člena ZFPPIPP). Za te terjatve velja, da v primeru, če upnik terjatve ne prijavi pravočasno (v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu ZFPPIPP), njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).3

10. V konkretnem primeru je upnikova terjatev za povračilo stroškov nastala po začetku stečajnega postopka, hkrati pa ne gre za nobeno od terjatev, za katere ZFPPIPP določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je na podlagi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP prijavo terjatve upnika kot prepozno zavrglo.

11. Upnik je v prijavi terjatve nadalje navajal, da je sodišče prve stopnje s pravnomočno sodbo razsodilo, da je glede podlage utemeljen tožbeni zahtevek tožeče stranke, da drugotoženec (v tem postopku upnik) vrne korist oziroma plodove od navedne nepremičnine v stečajno maso. Iz priloženih listin4 je tudi razvidno, da se je upnik v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. XI Pg 1384/2018 skliceval na to, da mora biti obračun narejen ob upoštevanju teorije salda, podrejeno pa je iz naslova stroškov uveljavljal pobotni ugovor. Zahtevek za povrnitev stroškov bo zato nadalje obravnavan v tem okviru.

12. Po presoji pritožbenega sodišča je tako pritožba utemeljena. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 11. 2022 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Primerjaj II Ips 268/2012, I Cp 2542/2012. 2 Z. Strajnar, Verzije - predpostavke, obseg vračanja ter razmerje med obligacijskopravnimi in stvarnopravnimi povračilnimi zahtevki, Pravosodni bilten, št. 1/2012, stran 12. 3 Povzeto po dr. N. Plavšak, e-paket Ins, komentar k 296. členu ZFPPIPP, točka 10.10.1.1. (Katere terjatve so predmet prijave in preizkusa v stečajnem postopku).

4 Upnikovi vlogi z dne 17. 5. 2021 z naslovom Prijava terjatve sta bili priloženi njegovi pripravljalni vlogi iz postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. XI Pg 1384/2018 z dne 17. 12. 2018 in z dne 22. 5. 2019.