Jedro

Disciplinski pregon zoper tožnico glede očitanih disciplinskih kršitev, ki naj bi jih storila v letih 2014, 2015 in 2016, od leta 2021 ni več dovoljen, saj so, tudi če je pravilno štetje od tistega trenutka, ko je bilo storjeno zadnje dejanje ponavljajočih se posameznih nedopustnih dejanj, pretekla štiri leta od storitve disciplinskih kršitev, o tožničini disciplinski odgovornosti pa v tem času ni bilo pravnomočno odločeno in je disciplinski pregon zato absolutno zastaral (četrti odstavek 84. člena ZSS).

Izrek

I. Postopek v upravnem sporu, prekinjen s sklepom Vrhovnega sodišča U 2/2018-6 z dne 19. 6. 2018, se nadaljuje z dnem 14. 10. 2021. II. Tožbi se ugodi, sklep Disciplinskega sodišča Sodnega sveta RS Ds-ss 1/2017-8 z dne 9. 4. 2018 se odpravi in se predlog za izrek disciplinske sankcije namestnice disciplinske tožilke, opr. št. Dt 8/2017 z dne 6. 12. 2017, modificiran na glavni obravnavi 5. 2. 2018 in 9. 4. 2018, zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji tek postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je Disciplinsko sodišče Sodnega sveta Republike Slovenije (v nadaljevanju Disciplinsko sodišče) po opravljeni disciplinski obravnavi odločilo, da je tožnica odgovorna, ker je kot okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani kršila dolžnost pravočasnega opravljanja sodniške službe s tem, ko je od leta 2014 do konca leta 2016 prekoračevala z zakonom predpisan rok za izdelavo pisne sodne odločbe (tretji odstavek 321. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in tako storila težjo disciplinsko kršitev po 3. točki drugega odstavka 81. člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS). Tožnici je izreklo disciplinsko sankcijo premestitve na drugo sodišče za eno stopnjo nižjega položaja za čas dveh let. 2. Tožnica je zoper sklep Disciplinskega sodišča Ds-ss 1/2017 z dne 9. 4. 2018 25. 8. 2018 vložila tožbo v upravnem sporu. Predlaga, da Vrhovno sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani sklep Disciplinskega sodišča ter mu zadevo vrne v nov postopek.

3. Tožba je bila na podlagi 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila 8. 6. 2018. Toženka predlaga, da Vrhovno sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom dne 19. 6. 2018 prekinilo postopek v upravnem sporu do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) o zahtevi za presojo ustavnosti prvega in drugega odstavka 40. člena ter drugega in tretjega odstavka 45. člena Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve).1

5. Ustavno sodišče je o zahtevi za oceno ustavnosti odločilo z odločbo U-I-445/18-13 z dne 14. 10. 2021. **Navedbe tožeče stranke v tožbi**

6. Tožnica v tožbi navaja, da je treba v sklepu o izreku disciplinske sankcije časovno konkretizirati tožničine disciplinske kršitve/zamude zaradi izdaje sodnih odločb z navedbo podatkov, kdaj je bila glavna obravnava končana, kdaj se je iztekel tridesetdnevni rok za izdajo oziroma izdelavo posamezne sodne odločbe in za koliko dni je bil rok prekoračen. Uveljavlja zastaranje, saj je pri kršitvah delovne dolžnosti, storjenih z nadaljevanim dejanjem disciplinskih kršitev, treba šteti kot čas storitve kršitve tisti trenutek, ko je bilo storjeno zadnje dejanje ponavljajočih se posameznih nedopustnih dejanj, vendar je pri tem šteti za zastarana vsa tista dejanja iz sestava nadaljevane disciplinske kršitve, glede katerih je potekel z zastaranjem v zakonu predpisani subjektivni oziroma objektivni rok. Disciplinsko sodišče ni opravilo preizkusa disciplinskega predloga, zapisnik 104. seje Sodnega sveta z dne 29. 8. 2017 (s predlogom za uvedbo disciplinskega postopka) pa ni bil objavljen in se je z njim seznanila šele na končnem naroku. Kršena je bila njena pravico do nepristranskosti sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustave), ker disciplinsko sodišče sestavljajo trije člani Sodnega sveta. Dejansko stanje je bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno. Tožničine zdravstvene težave so vplivale na zamudo pri izdaji sodnih odločb. **Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo**

7. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je bilo v obravnavanem disciplinskem postopku zadoščeno načelu zakonitosti, saj iz izreka sklepa določno in preverljivo izhaja, v katerih zadevah in v katerem obdobju je prišlo do zamud in s tem do nepravočasnega opravljanja sodniške službe. Ugovor zastaranja je neutemeljen, saj je vsako tožničino neutemeljeno nespoštovanje roka za izdelavo končne odločbe pretrgalo zastaranje (tretji odstavek 84. člena ZSS). Disciplinsko sodišče je preizkusilo predlog za izrek disciplinske sankcije, dejstvo neobjave zapisnika 104. seje Sodnega sveta pa ni odločilno. Ne strinja z očitkom kršitve neodvisnosti disciplinskega sodišča. Prepozne so tožničine trditve o zmotni in nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja glede pravdnih zadev, v katerih naj bi bila sklenjena sodna poravnava. V preostalem pa so tožničine trditve neutemeljene.

**O nadaljevanju postopka v upravnem sporu (I. točka izreka)**

8. Vrhovno sodišče je s sklepom dne 19. 6. 2018 prekinilo postopek v upravnem sporu do odločitve Ustavnega sodišča o zahtevi za presojo ustavnosti prvega in drugega odstavka 40. člena ter drugega in tretjega odstavka 45. člena ZSSve. Odločbo Ustavnega sodišča U-I-445/18-13 z dne 14. 10. 2021 je prejelo 8. 11. 2021. _Odločba Ustavnega sodišča_

9. Ustavno sodišče je odločilo, da so prvi in drugi odstavek 40. člena ter drugi odstavek 45. člena ZSSve v neskladju z Ustavo (1. točka izreka); da mora Državni zbor ugotovljeno protipravnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (2. točka izreka); da do odprave ugotovljene protiustavnosti v disciplinskih postopkih, ki so uvedeni na predlog Sodnega sveta, ne smejo sodelovati člani disciplinskega sodišča, ki so hkrati tudi člani Sodnega sveta (3. točka izreka) ter da se zahtevo za oceno ustavnosti tretjega odstavka 45. člena ZSSve zavrže (4. točka izreka). Pojasnilo je, da morajo biti pri postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti sodnika zagotovljena ustavna procesna jamstva poštenega postopka, ki ga varuje 22. člen Ustave. Sestavni del uresničevanja pravice do poštenega postopka je tudi nepristransko odločanje. Zahteve ustavnega procesnega jamstva nepristranskega sojenja, ki izhajajo iz ustavnosodne presoje prvega odstavka 23. člena Ustave in ki se sicer nanašajo na sodišča, so vodilo za zagotavljanje jamstva nepristranskega odločanja za poštenost kateregakoli postopka, v katerem organi, ki imajo pristojnosti, lastne oblastnim organom, odločajo o pravicah, dolžnostih ali pravnih koristih. Takšen organ, ki odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, mora odločati v taki sestavi, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti. Zakonska ureditev, ki tudi v primerih, ko pobudo za uvedbo disciplinskega postopka poda Sodni svet, dopušča, da v disciplinskem postopku, v katerem se odloča o odgovornosti posameznega sodnika, sodelujejo člani disciplinskega sodišča, ki so hkrati tudi člani Sodnega sveta, ne izpolnjuje standarda objektivne nepristranskosti.

10. V skladu s 156. členom Ustave se prekinjeni postopek nadaljuje po odločitvi Ustavnega sodišča z dnem 14. 10. 2021 (I. točka izreka).

**O zastaranju disciplinskega pregona (II. točka izreka)**

11. Tožba je utemeljena.

12. Predmet presoje v obravnavani zadevi je sklep Disciplinskega sodišča, da je tožnica kot okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani odgovorna, ker je kršila dolžnost pravočasnega opravljanja sodniške službe s tem, ko je v letih 2014, 2015 in 2016 prekoračevala z zakonom predpisan rok za izdelavo pisne sodne odločbe.

13. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tej zadevi disciplinski pregon absolutno zastaral. Zastaranje disciplinskega pregona zoper sodnika je opredeljeno v 84. členu ZSS. Po drugem odstavku 84. člena ZSS disciplinskega postopka zoper sodnika ni mogoče uvesti, ko pretečeta _dve leti_ od dneva kršitve. Zastaralni rok začne teči s prenehanjem ravnanja ali opustitve, ki pomeni disciplinsko kršitev (relativni zastaralni rok). Po četrtem odstavku 84. členu ZSS pa disciplinski pregon zastara v vsakem primeru, ko pretečejo _štiri leta_ od storitve disciplinske kršitve (absolutni zastaralni rok).

14. Glede na navedeno zoper tožnico glede očitanih disciplinskih kršitev, ki naj bi jih storila v letih 2014, 2015 in 2016, od leta 2021 ni več dovoljen disciplinski pregon, saj so, tudi če je pravilno štetje od tistega trenutka, ko je bilo storjeno zadnje dejanje ponavljajočih se posameznih nedopustnih dejanj, pretekla štiri leta od storitve disciplinskih kršitev, o tožničini disciplinski odgovornosti pa v tem času ni bilo pravnomočno odločeno2 in je disciplinski pregon zato absolutno zastaral. 15. Vrhovno sodišče je tožničini tožbi ugodilo in izpodbijani sklep Disciplinskega sodišča odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) ter predlog za izrek disciplinske sankcije namestnice disciplinske tožilke zoper tožnico zavrnilo zaradi zastaranja disciplinskega pregona (četrta točka 357. člena Zakona o kazenskem postopku in 44. člen ZSSve).

1 Vrhovno sodišče je zahtevo za oceno ustavnosti U 272018 z dne 23. 7. 2018 vložilo na Ustavno sodišče 1. 8. 2018. Ustavno sodišče jo je vpisalo v U-I vpisnik pod opravilno številko U-I-445/18 kot prednostno zadevo. 2 Odločba Disciplinskega sodišča je namreč dokončna, zoper njo je dovoljeno sodno varstvo - upravni spor, v katerem odloča Vrhovno sodišče. Zoper to odločbo Vrhovnega sodišča pa ni pritožbe ali revizije in je torej pravnomočna (glej 36. in 44. člen ZSSve in 2. člen ZUS-1).