Jedro

Terjatev je bila s strani podizvajalca veljavno odstopljena toženi stranki pred stečajem tožeče stranke. Pogoji za pobot so se izpolnili s trenutkom, ko je bila tožeča stranka obveščena o odstopu terjatve, to pa je bilo z vročitvijo pripravljalne vloge na naroku. Odstopljene terjatve toženi stranki tudi ni bilo treba prijaviti v stečajnem postopku. ZFPPIPP v 261. členu namreč določa pobot na podlagi zakona v kolikor obstajata medsebojni terjatvi med stečajnim dolžnikom in posameznim upnikom ob začetku stečajnega postopka. Upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki preneha zaradi pobota, ne prijavi v stečajnem postopku, mora pa v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka o pobotu obvestiti upravitelja.

Pogodbena kazen olajšuje položaj pogodbi zvesti stranki, saj ji ni treba dokazati vseh elementov odškodninske odgovornosti nasprotne stranke pač pa mora dokazati le, da gre za kršitev pogodbene obveznosti, ki ima objektivne znake protipravnega stanja (v tem primeru zamude) in da vzrok za kršitev obveznosti izvira iz dolžnikove sfere. Zamudo lahko povzroči več vzrokov - npr. tako ravnanja izvajalca kot naročnika. Zato je potrebno ugotoviti ali vzrok za posamezno obdobje zamude izhaja iz sfere izvajalca ali naročnika. Če je vzrok za zamudo tudi v sferi naročnika, se izvajalec ne glede na to ne more razbremeniti plačila pogodbene kazni, v kolikor je tudi sam izvajalec že v zamudi iz vzroka, za katerega sam odgovarja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba v I., II., in III. točki izreka sodbe spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek na plačilo 1.140.457,99‬ EUR.

II. Glede plačila 522.435,97‬ EUR s pripadki in v IV. točki izreka se izpodbijana odločba razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

III. V preostalem delu se pritožba zavrne.

IV. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da: (I.) se ugotovi obstoj terjatve tožeče stranke v višini 2.338.339,74 EUR na dan 10.9.2012; (II.) se ugotovi obstoj terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 366.482,00 EUR na dan 10.9.2012; (III.) je po opravljenem pobotu dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki še 1.971.857,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.9.2012 dalje do plačila. Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov v višini 17.498,41 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje ustrezno popravi, podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožeča stranka je v tem postopku vtoževala plačilo začasnih situacij po gradbeni pogodbi, sklenjeni s toženo stranko za izgradnjo šestih večstanovanjskih objektov s komunalno ureditvijo. Tožena stranka je v procesni pobot uveljavila več terjatev: - 366.482,00 EUR iz naslova vrednosti slabo opravljenih in neopravljenih del; - 773.975,99 EUR iz naslova neplačanih računov, ki jih tožeča stranka dolguje družbi F. d. o. o. Slednja je terjatev s cesijo prenesla na toženo stranko; - 583.114,20 EUR (zvišano dne 18.9.2013 iz prvotnih 537.432,44 EUR) iz naslova pogodbene kazni zaradi zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.2.2009 dalje; - 583.114,20 EUR iz naslova odškodnine zaradi nedopustnih ravnanj tožeče stranke; v ta znesek je vključenih tudi 400.000,00 EUR zaradi izgube pri prodaji stanovanj, v času ko je vrednost stanovanj padla.

6. Sodišče je v pobot priznalo terjatev 366.482,00 EUR zaradi slabo izvedene strehe na objektih, kar je ugotovilo s pomočjo izvedenca. Med drugim je streha puščala, kar je vodilo tudi v reklamacije nekaterih končnih kupcev stanovanj.

7. Nad tožečo stranko se je tekom tega postopka dne 17.10.2016 začel stečajni postopek. Datum začetka stečajnega postopka je pomemben, ker je za razmerje med pravdnim pobotanjem (po pravilih procesnega prava) in zakonskim pobotanjem (po pravilih insolvenčnega prava) odločilen čas enega ali drugega pobotanja. Tisto pobotanje, ki učinkuje prvo (in povzroči ugasnitev obeh nasproti si stoječih terjatev), namreč prepreči drugo (saj ni več kaj pobotati). Po pravilih procesnega prava se pobotanje opravi šele, ko ga sodišče izreče s sodno odločbo. V pravdi pa je mogoče uveljavljati ugovor zaradi pobota le pod pogojem, da v času odločanja (to je ob koncu glavne obravnave) obe terjatvi še vedno obstajata.1 Prvi odstavek 261. člena ZFPPIPP namreč določa, da če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, če ni v 263. členu tega zakona drugače določeno. V kolikor pa je terjatev prenehala na podlagi pobota, o njenem obstoju ni mogoče ponovno odločiti v izreku.2 Pritožba glede terjatve v znesku 583.114,20 EUR

8. Neutemeljena je pritožba v delu, ki se nanaša na pobotno terjatev v znesku 583.114,20 EUR. Terjatev zajema 400.000,00 EUR iz naslova odškodnine zaradi izgubljenega dobička pri prodaji stanovanj. Sodišče je ugotovilo, da navedena terjatev ne obstaja, saj je dokaz z izvedencem ovrgel navedbe tožene stranke o izgubljenem dobičku. Glede preostalih 183.114,20 EUR je sodišče prve stopnje ugotovilo, da jih tožena stranka ni utemeljila. Pritožba v tem delu le pavšalno navede, da ni jasno, kako je glede preostanka sodišče odločilo, vendar še vedno ne pojasni, na kaj se preostanek terjatve nanaša. Pritožba glede terjatve v znesku 773.975,99 EUR

9. Tožena stranka je v pobot uveljavljala terjatev v višini 773.975,99 EUR, ki ji jo je odstopila družba F. d. o. o. tekom te pravde. Tožena stranka je to terjatev v pobot uveljavila s pripravljalno vlogo z dne 3. 9. 2013, pogodba o odstopu terjatve pa izhaja iz priloge B81. Glede terjatve je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani potekal pravdni postopek z opr. št. VII Pg 1346/2015 (prej VII Pg 4423/2011), v zadevi tožeče stranke F. d. o. o. (odstopnik terjatve) proti toženi stranki G. d. d. V povezavi s sodbo VSL I Cpg 344/2017 je bilo pravnomočno odločeno o obstoju terjatve F. d. o. o. v višini 747.711,10 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Terjatev je v stečajni postopek prijavil F. d. o. o. (priloga A81) in je bila s strani upravitelja priznana v višini 762.095,97 EUR (trditev iz pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 22. 1. 2019, ki je ostala neprerekana).

10. Sodišče je pobotni ugovor tožene stranke glede te terjatve zavrnilo z obrazložitvijo, da tožena stranka ne more v tem postopku uveljavljati terjatve, o kateri je bilo pravnomočno odločeno in je bila s strani stečajnega dolžnika priznana odstopniku terjatve. To nasprotuje načelu venire contra factum proprium, saj je tožena stranka privolila, da terjatev zase zahteva tudi odstopnik terjatve. S pravnomočnostjo sodbe opr. št. VII Pg 1346/2015 je dolžnik izpolnil svojo obveznost odstopniku terjatve.

11. Utemeljene so pritožbene navedbe, da obveznost tožeče stranke ni bila izpolnjena s pravnomočnostjo sodbe VII Pg 1346/2015. Ugotovitvena ali dajatvena sodba sama po sebi ne predstavljata načina prenehanja obveznosti, saj se z njima zgolj ugotovi obstoj terjatve ali pa se dolžniku naloži njena izpolnitev. Dejstvo, da je med toženo stranko in F. d. o. o. prišlo do odstopa terjatve, tudi ni bila ovira, da se pravda med F. d. o. o. in tožečo stranko ne bi mogla končati. ZPP v 190. členu namreč določa, da v kolikor katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. To pa velja tudi v primeru, ko je terjatev, glede katere teče pravda, tekom te pravde odstopljena.3 Posledično je tudi napačno stališče sodišča prve stopnje, da je takšno ravnanje tožene stranke, ki je dopustila, da odstopnik terja terjatev zase, v nasprotju z načelom venire contra factum proprium. Višje sodišče zato ugotavlja, da je bila terjatev že pred stečajem tožeče stranke veljavno odstopljena toženi stranki. Pri tem ni pomembna okoliščina, da je tožeča stranka navajala, da je pogodba z F. d. o. o. vsebovala dogovor o prepovedi odstopa terjatve. V skladu s 417. členom Obligacijskega zakonika – OZ pri gospodarskih pogodbah odstop terjatve učinkuje kljub dogovoru o prepovedi odstopa terjatve.

12. O odstopu terjatve je bila tožeča stranka v tem postopku obveščena s pripravljalno vlogo z dne 3. 9. 2013 (vročena na naroku dne 4.9.2013). Odstopljene terjatve toženi stranki tudi ni bilo treba prijaviti v stečajnem postopku. ZFPPIPP v 261. členu namreč določa pobot na podlagi zakona, v kolikor obstajata medsebojni terjatvi med stečajnim dolžnikom in posameznim upnikom ob začetku stečajnega postopka. Upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki preneha zaradi pobota, ne prijavi v stečajnem postopku, mora pa v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka o pobotu obvestiti upravitelja. Opustitev te dolžnosti ima lahko za posledico odškodninsko odgovornost. 13. Višje sodišče zato zaključuje, da je terjatev tožeče stranke zaradi pobota prenehala v višini terjatve, ki jo je družba F. d. o. o. odstopila toženi stranki. Kot izhaja iz sodbe VII Pg 1346/2015 je terjatev obstajala v višini glavnice 747.711,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za znesek 588.661,99 EUR od 29.11.2008 dalje; za znesek 128.906,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.12.2008 dalje in za znesek 30.143,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.1.2009 dalje.

14. Pogoji za pobot (istovrstnost, zapadlost, vzajemnost in iztožljivost) so se izpolnili s trenutkom, ko je bila tožeča stranka obveščena o odstopu terjatve, to pa je bilo z vročitvijo pripravljalne vloge na naroku dne 4.9.2013. Zaradi navedenega je terjatev tožeče stranke na podlagi pobota prenehala poleg zneska 366.482,00 EUR (terjatev priznana s sodbo sodišča prve stopnje) še za znesek 773.975,99 EUR. Tožena stranka v pobot ni uveljavila zamudnih obresti v skladu z zgoraj navedenim tekom, vendar glavnica skupaj z zamudnimi obrestmi do 4.9.2013 presega znesek 773.975,99 EUR. Ker terjatev v takšni višini obstoji, jo je višje sodišče priznalo v skladu s postavljenim zahtevkom.

15. Zaradi navedenega se sodba sodišča prve stopnje v tem delu spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek na plačilo 1.140.457,99‬ EUR.

Pritožba glede terjatve v znesku 583.114,20 EUR

16. V tem delu je tožena stranka v pobot uveljavljala terjatev iz naslova pogodbene kazni za zamudo (18. člen pogodbe). V skladu z gradbeno pogodbo in aneksom (A1) je bil rok za dokončanje pogodbenih del 15.6.2008, do 5.4.2008 pa bi moral investitor s priporočeno pošto prejeti pisno obvestilo izvajalca, da so pogodbena dela končana, s priloženo dokumentacijo.4 Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da na dan 15.4.2008 tožeča stranka ni razpolagala s PZI dokumentacijo notranjih plinskih inštalacij (zapisnik v prilogi A46). Sporen je bil tudi projekt zunanje ureditve oz. temeljenja, na kar je tožeča stranka opozorila z dopisom (priloga A58) z dne 14.5.2008. 17. Po zaključku sodišča prve stopnje je do zamude prišlo, vendar je odgovornost za to pripisalo toženi stranki, saj tožeča stranka del ne bi mogla dokončati zaradi manjkajočega projekta zunanje ureditve. Pod zunanjo ureditev sodi tako načrt plinovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, vodovodnega omrežja, zbirnih komunalnih vodov, elektro kabelske inštalacije in javne razsvetljave.

18. Pritožbene navedbe, da je do zamud začelo prihajati predvsem od trenutka, ko je tožeča stranka prevzela delo na objektu S., predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto in se višje sodišče do njih ne bo opredeljevalo (337. člen ZPP).

19. Pritožbi tudi ni mogoče slediti v delu, ki pravi, da se manjkajoča PZI dokumentacija nanaša le na neznatni del projekta, ki z ostalimi deli, ki bi jih tožeča stranka morala izvesti v roku nimajo veze. Sodišče je ugotovilo, da se PZI dokumentacija nanaša na temeljenje zunanje ureditve in plinske inštalacije. Kako bi naj te pomenile neznatni del projekta, pritožba ne pojasni.

20. Po stališču višjega sodišča pa je zaključek sodišča prve stopnje (36. in 37. točka obrazložitve), da tožeča stranka del ni bi mogla dokončati zaradi manjkajočega projekta zunanje ureditve, preuranjen. Tožena stranka je v pobot uveljavljala terjatev iz naslova pogodbene kazni. Pogodbena kazen olajšuje položaj pogodbi zvesti stranki, saj ji ni treba dokazati vseh elementov odškodninske odgovornosti nasprotne stranke, pač pa mora dokazati le, da gre za kršitev pogodbene obveznosti, ki ima objektivne znake protipravnega stanja (v tem primeru zamude), in da vzrok za kršitev obveznosti izvira iz dolžnikove sfere.5 Obveznost plačila pogodbene kazni je torej strožja od odškodninske odgovornosti, breme razbremenilnih razlogov pa je na stranki, ki je pogodbeno kazen dolžna plačati. Zamudo lahko povzroči več vzrokov – npr. tako ravnanja izvajalca kot naročnika. Zato je potrebno ugotoviti, ali vzrok za posamezno obdobje zamude izhaja iz sfere izvajalca ali naročnika. Če je vzrok za zamudo tudi v sferi naročnika, se izvajalec ne glede na to ne more razbremeniti plačila pogodbene kazni, v kolikor je tudi sam izvajalec že v zamudi iz vzroka, za katerega sam odgovarja.

21. Izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o tem, ali je bila tožeča stranka do trenutka, ko je obvestila toženo kot investitorja na manjkajočo oz. neustrezno PZI dokumentacijo, že v zamudi. Pritožba namreč opozarja, da je tožeča stranka že tako zamujala z deli in navaja, da bi se tožeča stranka lahko sklicevala na zamudo z dostavo PZI dokumentacije le, če bi do tedaj sama opravila svoja dela v rokih. Tožena stranka se je v postopku na prvi stopnji sklicevala predvsem na zamudo v zvezi z izdelavo strehe, zamudo pa sta potrdili tudi priči Š. (supernadzornik) in K. 22. Pritožba se sklicuje na priloženo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VII Pg 1346/2015, v kateri je tožeča stranka (in podizvajalec na objektu) F. d. o. o. tožila izvajalca G. d. d. (tožečo stranko v obravnavanem primeru) na plačilo začasnih situacij. G. d. d. je tam v procesni pobot uveljavljal terjatev iz naslova pogodbene kazni. Ugovor je bil zavrnjen, ker je sodišče ugotovilo, da vzrok za zamudo ni izhajal iz sfere podizvajalca, pač pa je bilo aprila 2008 celotno gradbišče v zamudi. Dela, ki bi jih naj izvajal F. d. o. o. so bila po planu za deli G. in so zahtevala, da je streha že izvedena.

23. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da je za celotno zamudo odgovorna tožena stranka, ker ni zagotovila ustrezne PZI dokumentacije. Takšno stališče pa je najmanj vprašljivo z vidika, da bi po gradbeni pogodbi izvajalec moral naročnika obvestiti o zaključku pogodbenih del in priložiti potrebno dokumentacijo do 5. 4. 2008. Dokumenti, na katere se v obrazložitvi sodbe sklicuje sodišče prve stopnje (32. - 34. točka obrazložitve), pa se nanašajo na april in maj 2008. Tako npr. iz zapisnika sestanka na gradbišču z dne 15.4.2008 (A46) izhaja, da poleg manjkajoče PZI dokumentacije niso zaključena niti dela povezana z estrihi, fasado in streho.

24. Zamuda z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti (kot objektivno stanje) je glede na pogodbena določila trajala vsaj do 30.10.2008, ko je bilo za objekt pridobljeno uporabno dovoljenje. Glede na 18. člen gradbene pogodbe je za vsak dan zamude naročnik upravičen do pogodbene kazni 5‰ (promilov) celotne pogodbene vrednosti za vsak dan zamude, vendar ne več kot 10% (odstotkov) celotne pogodbene vrednosti. Navedeno pomeni, da bi bila tožena stranka upravičena do celotne pogodbene kazni v višini 10% vrednosti pogodbenih del že v primeru, da bi tožeča stranka odgovarjala za vsaj 20 dni zamude.6

25. V posledici zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodba ne vsebuje razlogov o pravno odločilnih dejstvih. Zaradi tega je višje sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju se bo sodišče moralo opredeliti do tega, ali je tožeča stranka zamujala z izvedbo tudi drugih del kot tistih po manjkajoči PZI dokumentaciji in s tem prispevala pri končni zamudi z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti in če, za koliko dni zamude odgovarja tudi tožeča stranka. Navedeno predstavlja pomemben sklop dejstev, o katerem sodba še ne vsebuje razlogov, zato višje sodišče ocenjuje, da jih ne more razrešiti samo (355. člen ZPP). Višje sodišče je opravilo tehtanje med pravicami do pritožbe in pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Z ozirom na to, da je ostal neugotovljen pomembnejši sklop odločilnih dejstev, o katerih se sodišče prve stopnje še ni izreklo, je višje sodišče dalo prednost ustavno zagotovljeni pravici do pritožbe. Slednja bi namreč bila stranki vzeta, če bi sodišče šele s sodbo druge stopnje prvič izreklo o navedenih dejstvih in stranke prikrajšalo za preverjanje pravilnosti le-teh pred instančnim sodiščem, saj pred Vrhovnim sodiščem to ni dopustno (drugi odstavek 370. člena ZPP).

26. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

27. Zoper sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 28. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

29. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Sodba VSL I Cpg 515/2018 z dne 21.1.2020. 2 Tako Sklep VSRS III Ips 99/2013 z dne 11. 3. 2014 in Sklep VSK Cpg 173/2015 z dne 2. 6. 2015. 3 Tako tudi Sodba VSRS III Ips 51/2015 z dne 22.11.2016. 4 Aneks h gradbeni pogodbi (A1) v 2. členu kot priloženo dokumentacijo določa: projekt izvedenih del, gradbeni dnevnik, geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani gradnji, dokazilo o zanesljivosti objekta in projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta. 5 N. Plavšak v OZ s komentarjem, 2. knjiga, Gv Založba, str. 232. 6 Primerjaj tudi VSL sodba I Cpg 484/2013 z dne 10.12.2014.