Jedro

Zaradi prepletenosti zahtevkov je treba prekiniti postopek glede vseh zahtevkov.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek v tej pravdni zadevi prekine do pravnomočno končanega postopka, ki se vodi pod opr. št. VI P 675/94 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. V omenjeni pravdni zadevi namreč prva toženka toži prvo tožnico in zatrjuje, da njen solastninski delež na nepremičnini vl. št. 2162 k.o. znaša najmanj eno četrtino.

Proti sklepu se pritožujejo vse tri tožeče stranke in predlagajo razveljavitev sklepa. Navajajo, da tožba vsebuje poleg izpraznitvenega zahtevka tudi zahtevek na izpraznitev prvega nadstropja v sporni nepremičnini, zahtevek na izročitev ključev od vhodnih vrat in dovolitev nemotenega vstopa preko hodnika v stanovanje v I. nadstropju, medtem ko je bil zahtevek na plačilo uporabnine izločen. Odločitev v pravdni zadevi VI P 675/94 nima nobene zveze s tožbenim zahtevekom pod točko 1 in 3. Na pravice druge in tretje tožeče stranke morebitna ugotovitev solastninskega deleža prvotožene stranke ne more vplivati. Sicer pa menijo, da prva toženka že v zvezi z zadevo R 177/93 ni izkazala verjetnosti svoje terjatve. Odločiti bi bilo treba vsaj o točki 1 in 3 tožbenega zahtevka glede na to, da je bila tožba vložena že več kot pred štirimi leti in pol. Pritožba ni utemeljena.

Od vprašanja, ali ima prva toženka kakšen delež lastninske pravice na nepremičnini vl. št. 2162 k.o., je odvisna rešitev te pravdne zadeve.

Gre torej za predhodno vprašanje (čl. 12/1 ZPP). Sodišče prve stopnje se je ob uporabi člena 213/1 ZPP pravilno odločilo, da ne bo samo reševalo tega vprašanja. Na prvi pogled je res videti, kot da bi zahtevka pod točko 1 in 3 (list. št. 17 in 18), ki se nanašata na zahtevo druge in tretje tožeče stranke za izpraznitev stanovanja in na zahtevo za izročitev ključev, ne imela zveze s prekinitvijo postopka. Druga in tretja tožeča stranka namreč izvajata svoje pravice iz pravice, ki jo je imela prva tožnica na svojem delu nepremičnine, kar ni predmet zadeve VI P 675/94. Vendar pa gre za spor o nepremičnini vl. št. 2162 k.o. Čeprav se spor nanaša samo na del te nepremičnine, pa gre za določeno prepletenost zahtevkov, ki jih v tej fazi postopka še ni mogoče tako jasno razločiti, da bi bilo o njih mogoče odločati povsem neodvisno. Po mnenju pritožbenega sodišča je prav zaradi omenjene prepletenosti pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se celoten postopek, torej postopek glede vseh zahtevkov prekine in se bo zadeva nadaljevala tako kot je odločilo sodišče prve stopnje. Seveda pa ima pritožba prav, da bi bilo treba kar najhitreje odločiti v zadevi VI P 675/94. Z vprašanjem, kakšna je verjetnost terjatve prve toženke v omenjeni pravdi, pa se v tem postopku ni mogoče ukvarjati.

Po povedanem je bilo torej treba pritožbo zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP in čl. 381 istega zakona).