Jedro

Izvedenki sta se opredelili do koristi in interesov otrok z vidika ločitve brata in sestre. Izvedenka je poudarila, da bo njun odnos ohranjen s pogostim izvajanjem stikov. Ker bo obseg stikov tako obsežen, zaupanje v varstvo in vzgojo različnima staršema ne bo vplivalo na odnos med sorojencema.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. alineji III. točke izreka spremeni tako, da se iz besedila izpusti zapis: "pri čemer mora stik potekati tako, da je mladoletni A. na ta vikend pri materi".

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (I., III., V., VI., VII., VIII. in IX. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se mladoletna B. zaupa v varstvo in vzgojo tožniku (očetu), mladoletni A. pa toženki (materi). Odločilo je o stikih med otroki in starši ter pravdnima strankama naložilo plačevanje preživnine za otroka, ki mu ni bil zaupan v varstvo in vzgojo. Kar sta pravdni stranki zahtevali več ali drugače, je sodišče zavrnilo in odločilo, da nosita vsaka svoje stroške postopka.

Zoper odločitev v točkah I, III, V, VI, VII, VIII (v delu, ki se nanaša na zavrnitev tožbenega zahtevka) in IX vlaga pritožbo toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga spremembo sodbe v smeri ugoditve njenemu nasprotnemu tožbenemu zahtevku. Podredno predlaga razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

V zvezi z zaupanjem mladoletne B. v vzgojo in varstvo tožniku opozarja na napačen zaključek sodišča, da zaslišanje prič ni potrebno. Izpostavlja stanje otrok, ko ju oče s stika pripelje domov. Dejstvo, da se otroka vrneta umazana, lačna in žejna je pomembno pri odločitvi, kateremu od staršev se otrok zaupa v varstvo in vzgojo. Izvedenki v zvezi z morebitnim zanemarjanjem otrok nista podali nobenih ugotovitev, zato njuno mnenje ne more nadomestiti zaslišanja prič. Njihovo zaslišanje je sodišče neutemeljeno zavrnilo in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka ter zmotno ugotovilo dejansko stanje. Pritožnica opozarja, da bi bilo za pojasnitev tožnikove osebnostne strukture, njegovega odnosa do ljudi, reakcij, njegovega manipuliranja in čustvenega izsiljevanja treba izvesti zaslišanje prič. O obnašanju tožnika se je sodišče lahko že samo prepričalo na narokih, ko je tožnik do toženke kazal zasmehovalen in nespoštljiv odnos. V nasprotju z listinami v spisu in odnosom tožnika na sodišču je zaključek sodišča, da odtujitev B. od matere ni posledica očetovega ravnanja. Dopolnitev izvedenskega mnenja zgolj z zaslišanjem izvedenk ni zadostna. Sodišče je zaradi zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem prič zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, dejansko stanje pa je ostalo nepopolno in zmotno ugotovljeno. Za pritožnico je alarmantno, da želi tožnik doseči dodelitev le enega otroka. Nobena od izvedenk se ni opredelila in pojasnila morebitnih posledic ter škode, ki bi jih B. utrpela z nadaljnjim odtujevanjem od matere. Izvedenki sta povzeli stanje glede navezanosti otrok na starše, nista pa se opredelili do morebitnih vzrokov za takšna razmerja. Dopolnitev mnenja z zaslišanjem izvedenk na naroku ni primerna. Izvedenki se pri opazovanju nista posvečali razlogom za B. odtujenost od matere. Čeprav je toženka v tej smeri zahtevala dopolnitev mnenja, ji sodišče ni sledilo in je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, dejansko stanje pa je ostalo nepopolno in zmotno ugotovljeno. Izvedenski mnenji se nista opredelili glede ločitve otrok. Ob ugotovitvi, da sta oba starša primerna za vzgojo in varstvo, bi bilo treba oba otroka zaupati v varstvo in vzgojo materi, saj ločitev ni v njuno korist. Dopolnitev mnenja z zaslišanjem izvedenk na naroku pa ni primerna in zadostna. Izvedenki se pri opazovanju nista posvečali odnosu med A. in B. ter posledicam, ki bi zanju nastali z ločitvijo.

Toženka opozarja, da je sodišče določilo preozek obseg stikov z B. Predlaga, da se stiki v tednu, ko B. z njo ne preživlja vikenda, podaljšajo za dodaten dan.

Pritožnica graja odločitev o višini preživnine, ki jo mora plačevati za B., saj je sodišče izhajalo iz njenih potencialnih zmožnosti. Trenutno je brez zaposlitve in prejema le denarno pomoč. Res je, da je sposobna za delo in tudi aktivno ter pospešeno išče zaposlitev. Je mati samohranilka, ki trenutno še doji otroka in je zato težje zaposljiva. Sodišče pa celotnega sklopa okoliščin ni ustrezno ovrednotilo in je pravdni stranki postavilo v enak položaj. Opozarja, da je lastnica prazne in nezazidane parcele, ki jo je sodišče prav tako upoštevalo kot prihodek. Njen položaj se razlikuje od položaja tožnika, ki je solastnik hiše, v kateri biva njegova nekdanja partnerka. Pojasnjuje, da bi brez ogrožanja lastnega preživljanja lahko k preživljanju B. prispevala 50,00 EUR mesečno.

V zvezi s preživnino, ki jo mora tožnik plačevati za A. in B. (za slednjo do pravnomočnosti izpodbijane sodbe), opozarja, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo. Predvideva, da je sodišče pri določitvi preživnine v delu, ki se nanaša na obdobje od avgusta 2016 do aprila 2017 upoštevalo že plačane zneske preživnin v višini 100,00 EUR mesečno za vsakega otroka, vendar ni tega v izreku nikjer izrecno navedlo. Nikjer v izreku ni navedeno, da gre za preostanek neplačanega dela preživnine, kar pomeni, da bo morala presežek preživnine vrniti. Odštevanje že plačanih zneskov je predmet izvršilnega postopka in ne pravdnega, zato bi morala biti v izreku navedena dejanska višina prisojene preživnine, z ugotovitvijo zneska, ki je že bil plačan in naložitvijo preostalega zneska v plačilo. Meni, da bi moral tožnik k preživljanju otrok prispevati v višjem deležu. 2. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Poleg tega opozarja, da je izrek sodbe v nasprotju s samim s seboj oziroma nerazumljiv, saj določa, da ima tožnik z A.stike vsako soboto, istočasno pa določa, da mora stik med B. in toženko potekati vsak drugi vikend tako, da je A. tisti vikend pri materi. Glede na to, da ima tožnik stike z A. vsako soboto, je nemogoče, da bi stiki med B. in toženko potekali tako, da bi bil A. tisti vikend pri njej. Predlaga, da pritožbeno sodišče nejasnost v izreku sodbe odpravi in na ta način prepreči morebitne nesporazume pri izvajanju stikov v prihodnosti. Sicer pa predlaga zavrnitev toženkine pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba toženke je delno utemeljena.

O zaupanju v varstvo in vzgojo

4. Sodišče prve stopnje je skrbno argumentiralo svojo odločitev v zvezi z zaupanjem otrok v varstvo in vzgojo. Pritožnica neutemeljeno izpodbija odločitev o zaupanju mladoletne B. v vzgojo in varstvo tožniku, saj obe izvedenski mnenji - tako psihologinja kot psihiatrinja - jasno in argumentirano podkrepljujeta sprejeto odločitev. Sodišče prve stopnje je svoj sklep o zavrnitvi predloga za zaslišanje prič, ki jih je predlagala toženka in naj bi podale vpogled v starševske kapacitete tožnika, argumentirano obrazložilo in ni zagrešilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka. Golo zatrjevanje o tem, da se otroka od tožnika vrneta umazana, lačna in žejna ter da je imela B. uši, še ne zadoščajo za ugotovitev, da tožnik zanemarja otroka. Neprimeren dokaz predstavlja tudi predlog za zaslišanje prič v zvezi s tožnikovo osebnostjo. Ugotavljanje njegovih starševskih kapacitet ter izdelava psihološkega profila zahteva strokovno znanje, ki sodi na področje psihologije oziroma psihiatrije. Ni prepričljivega razloga, da sodišče v zvezi s prej izpostavljenimi tožnikovimi lastnostmi ne bi sledilo mnenju izvedenk - klinične psihologinje C. C. in psihiatrinje D. D. Toženka v pritožbi izpostavlja nekatere dogodke (osebna izkaznica, bivanje na morju, tožnikov pogled na obvezno cepljenje itd.), ki potrjujejo ugotovitev izvedenk, da se tožnik lahko odziva nestrpno. Po drugi strani pa sta izvedenki usklajeno ugotovili, da tožnik dobro prepozna čustvena stanja in potrebe otrok ter se jim je zmožen prilagajati. Toženka pa je po ugotovitvah izvedenke D. D. do hčerke lahko tudi nestrpna, nima zadostnega potrpljenja in ni dovolj sistematična za pomoč pri učenju. Do B. je čustveno hladnejša in nestrpnejša ter nedosledna pri vzgoji. Izvedenki enotno ugotavljata, da je očetov vzgojni pristop za B. zelo ustrezen. Še posebej zato, ker je deklica rizična zaradi nevrofiziološko pogojenih učnih težav. Pri materi nima občutka varnosti, med tem ko je oče stabilnejši, na čustvenem področju odzivnejši in bolj uravnotežen. Vse to so močni argumenti, ki govorijo v prid zaključku, da se B. zaupa v varstvo in vzgojo očetu, na katerega je tudi tesneje navezana.

5. Izvedenki sta prepričljivo pojasnili razloge za neobičajen predlog, da se B. zaupa očetu, A. pa mami, s katero je močno simbiotsko povezan. Izvedenki ugotavljata, da bi se v primeru zaupanja očetu v varstvo in vzgojo lahko pri A. pojavile različne psihosomatske in psihološke težave.

6. Odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo je prepričljivo obrazložena in sledi usklajenemu mnenju izvedenk. Tudi pritožbena zatrjevanja o odtujevanju B. od matere ne vzbujajo dvoma v pravilnost sprejete odločitve. Pritožničino zatrjevanje, da je B. močneje navezana na očeta zaradi njegovih manipulacij in neprimernih ravnanj, nima podlage v izvedenskih mnenjih. Izvedenka C. C. je poudarila, da močna čustvena navezanost med očetom in B. ni posledica namernega manipuliranja ali odtujevanja B. od matere. Odgovor na vprašanje, zakaj ima B. tesnejši odnos z očetom, je najti v ugotovitvi izvedenke C. C., da je po rojstvu A. prišlo do porazdelitve starševske skrbi. Toženka je prevzela skrb za A., tožnik pa za B. Poleg tega je toženka do B. čustveno hladnejša, bolj nestrpna, manj potrpežljiva in nedosledna pri vzgoji. Vse te ugotovitve dajejo odgovor na v pritožbi izpostavljeno vprašanje o razlogih za odtujitev B. od matere.

7. Zmoten je pritožbeni očitek, da se izvedenki nista opredelili do koristi in interesov B. ter A. z vidika ločitve brata in sestre. Izvedenka C. C. je poudarila, da bo njun odnos ohranjen s pogostim izvajanjem stikov. Ker bo obseg stikov tako obsežen, zaupanje v varstvo in vzgojo različnima staršema ne bo vplivalo na odnos med sorojencema. S širitvijo stikov med A. in tožnikom pa se bo še poglobil. Pritožba zgolj pavšalno navrže, da se izvedenki pri svojem opazovanju nista posvečali odnosu med A. in B. ter posledicam, ki bi zanju nastali z ločitvijo. Glede na skrbno izdelani izvedenski mnenji ter podana dodatna pojasnila na glavni obravnavi takšnim pavšalnim pritožbenim zatrjevanjem ni moč slediti.

O stikih

8. Ni utemeljenega razloga, ki bi govoril v prid toženkinemu predlogu za razširitev stikov z mladoletno B. Pritožnica se zavzema za dodaten stik v tednu, ko B. z njo ne preživi vikenda. Predlaga, da bi B. v tistem tednu prevzela v ponedeljek po šoli in jo v sredo zjutraj pripeljala nazaj v šolo. Ker naj bi se razširili stiki med tednom, ko je deklica v šoli, je takšen predlog povsem nesprejemljiv. Zaradi specifičnih težav potrebuje B. pri šolskem delu pomoč. Oče je v tem oziru doslednejši od matere in ji lahko nudi več opore, zato takšna širitev stikov B. ne bi bila v korist. 9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izrek sodbe v zadnjem odstavku prve alineje III. točke nejasen oziroma nerazumljiv. Stiki med mladoletnim A. in očetom potekajo vsako soboto od 9.00 pa do 18.00 ure, med tem ko stiki med B. in materjo potekajo vsak drugi vikend od petka do ponedeljka zjutraj. Zato je zapis v zadnjem odstavku prve alineje III. točke izreka neustrezen, saj ne omogoča, da bi stiki med A. in očetom potekali vsako soboto, kot je to določeno v drugi alineji IV. točke izreka. Sporni dostavek je moč razumeti, da tisti vikend, ko je B. na stiku pri materi, odpade stik A. z očetom. To pa je v nasprotju z obrazložitvijo v 24. točki, kjer je jasno navedeno, da stiki med očetom in A. potekajo vsako sredo popoldan in vsako soboto čez dan. Sporni dostavek bo postal aktualen šele takrat, ko se bodo A. stiki z očetom razširili na cel vikend. Do takrat pa takšen dostavek vnaša zmedo in nejasnost, zato je pritožbeno sodišče v ta del odločitve poseglo in spremenilo sodbo tako, da se izpusti zapis v prvi alineji III. točke izreka: "pri čemer mora stik potekati tako, da je mladoletni A. na ta vikend pri materi".

O preživnini

10. Pri odločitvi o preživninski obveznosti je sodišče upoštevalo premoženjske zmožnosti staršev, potrebe otrok, pa tudi obseg stikov, kar izhaja iz 33. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Zato pritožbeni očitki v tej smeri niso utemeljeni.

11. Sodišče mora izhajati iz pridobitnih zmožnosti preživninskih zavezancev. Takšno metodo - toženka ji neupravičeno nasprotuje - je sodišče uporabilo tudi v obravnavani zadevi. Upoštevalo je, da je toženka brezposelna in da prejema dohodke iz naslova socialnih transferjev, po drugi strani pa tudi dejstvo, da je pridobitno povsem sposobna. Toženkino sklicevanje na dojenje nima vpliva na njene pridobitne sposobnosti. Otrok je že 25. 2. 2017 dopolnil dve leti in tekom dneva - kot izhaja iz spisa - se ne doji več; otrok pa je tudi v vrtcu. Prav tako ni razloga, da sodišče pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti ne bi upoštevalo njene nepremičnine, ki je po podatkih GURS vredna nekaj čez 33.000,00 EUR. Pritožbeno sklicevanje na neenaka položaja pravdnih strank glede možnosti pridobivanja prihodkov iz naslova nepremičnin je nerelevantno. Prvo sodišče je za vsakega preživninskega zavezanca posebej ugotavljalo pridobitne zmožnosti in jih ustrezno ovrednotilo. Preživnina v višini 105,00 EUR, ki jo je toženka dolžna plačevati za mladoletno hčer, tudi po oceni pritožbenega sodišča v celoti ustreza njenim pridobitnim zmožnostim.

12. Za mladoletnega A. in B. (do pravnomočnosti izpodbijane sodbe) je prvo sodišče tožniku naložilo ustrezno preživninsko obveznost. Upoštevalo je tako potrebe preživninskih upravičencev kot tudi zmožnosti preživninskega zavezanca. Pritožbeno zatrjevanje, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo, ker so v izreku zapisani nižji zneski, kot znaša tožnikova preživninska obveznost, je zmotno. Prvo sodišče je v izreku upoštevalo, da je tožnik na račun preživnine že plačal določene zneske. Zato je v izreku navedena le še razlika. Izrek je treba povezati z obrazložitvijo v 50. do 54. točki, kar da celotno sliko. Toženkina skrb, da bo morala tožniku vrniti del zneska, ker je v izreku določena nižja preživninska obveznost, ki jo je sicer za navedeno obdobje dolžan plačevati tožnik, je odveč. Povezava izreka z obrazložitvijo daje jasno sliko o tem, kolikšna je tožnikova preživninska obveznost in koliko od tega je že bilo plačanega.

13. V preostalem delu pritožba ni utemeljena, niti niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato jo je bilo treba zavrniti in - razen v zadnjem odstavku prve alineje III. točke izreka - potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. V skladu s prostim preudarkom nosita pravdni stranki svoje stroške pritožbenega postopka (413. člen ZPP in prvi odstavek 165. člena istega zakona). Z odločitvijo se je zagotavljala predvsem korist otrok, zato uspeh strank ni bistveni kriterij za odmero stroškov.