Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Golo sklicevanje na izgubo lastninske pravice pri premičninah ne zadošča, kot se neutemeljeno zavzema za razlago navedenega standarda tretji. Zarubljene stvari (tiskalnik, računalnik, merilna naprava, varilni aparat, kompresor, sušilni stroj) so po svoji naravi takšne, ki jih je načeloma mogoče nadomestiti, tretji pa obenem ni zatrjeval in dokazoval nadaljnje škode, ki mu zaradi nezmožnosti uporabe teh stvari nastaja oziroma bi mu nastala v primeru, da ostane brez njih.
I. Pritožba tretjega se zavrne in se v I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Pritožbi upnika se ugodi in se v II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog dolžnice za odlog izvršbe zavrže. III. Stranki in tretji sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tretjega za odlog izvršbe (I. točka izreka) in ugodilo predlogu dolžnice tako, da se izvršba na v izreku opredeljene predmete odloži za tri mesece (II. točka izreka).
2. Tretji v pravočasni pritožbi zoper odločitev iz I. točke izreka navaja, da je sprožil pravdo na ugotovitev, da izvršba na obravnavane zarubljene predmete ni dopustna. Pravica tretjega je tudi verjetno izkazana. Meni, da je sodišče prve stopnje standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo izgube lastninske pravice v primeru prodaje opredelilo kot nezadostno. Navaja, da so zarubljene premičnine v uporabi tretjega in da jih tretji tudi potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. Meni, da teh splošno znanih dejstev ni bilo potrebno zatrjevati. Navedene posledice realizacije izvršbe utemeljujejo odlog. Predlaga spremembo I. točke izreka sklepa tako, da se odloži izvršba do odločitve pravdnega sodišča. Priglaša pritožbene stroške.
3. Upnik v odgovoru na pritožbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da tretji ni navedel in izkazal težko nadomestljive škode. Priglaša strošek odgovora.
4. Upnik v pravočasni pritožbi zoper odločitev iz II. točke izreka navaja, da niso podani posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe na predlog dolžnice. Meni, da je dolžnica podala le posplošene navedbe, da gre za umetniške akademske slike in zato premičnine s posebno vrednostjo, kar ne zadošča. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se predlog za odlog izvršbe zavrne, podrejeno pa predlaga vrnitev zadeve v nov postopek. Prigaša pritožbene stroške.
5. Dolžnica v odgovoru na pritožbo navaja, da se mora pri umetniških izdelkih vrednost ugotoviti po strokovnjaku, ki lahko šele ugotovi posebno vrednost zarubljenih predmetov. Dolžnici bi s prodajo po ceni 150 EUR za sliko, ki jo je določil izvršitelj, nastala velika škoda, saj je ustrezna vrednost vsaj 1.500 EUR po sliki. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša strošek odgovora.
6. Pritožba tretjega ni utemeljena. Pritožba upnika je utemeljena.
K pritožbi tretjega:
7. Tretji šele v pritožbenem postopku prvič, ne da bi za to navajal kak razlog, navaja, pa še to nekonkretizirano, da zarubljene premičnine potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti, kar je nedopustna novota (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Tretji ob tem navaja tudi pravno zmotno stališče, da splošno znanih dejstev ni treba zatrjevati. Tovrstna dejstva le ni treba dokazovati (peti odstavek 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), trditveno breme pa v skladu z razpravnim načelom ostaja (drugi odstavek 73. člena ZIZ). Pri tem okoliščina, da določeno stvar tretji potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti, niti ni splošno znano dejstvo.
8. Tretji je pred sodiščem prve stopnje zatrjeval kot škodo, ki jo bo utrpel zaradi izvršbe, le izgubo lastninske pravice, kar je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo kot pravno nepriznano škodo, saj ne dosega standarda nenadomestljivosti ali težke nadomestljivosti (drugi odstavek 73. člena ZIZ). Sicer drži, da je sodna praksa glede razlage navedenega standarda pri odločanju o odlogu na predlog tretjega nekoliko milejša, kot v primeru, da je predlog podal dolžnik, a vendarle mora tretji še vedno zatrjevati okoliščine (ne)nadomestljivosti. Golo sklicevanje na izgubo lastninske pravice pri premičninah ne zadošča (VSL Sklep III Ip 728/2018), kot se neutemeljeno zavzema za razlago navedenega standarda tretji. Zarubljene stvari (tiskalnik, računalnik, merilna naprava, varilni aparat, kompresor, sušilni stroj) so po svoji naravi takšne, ki jih je načeloma mogoče nadomestiti, tretji pa obenem ni zatrjeval in dokazoval nadaljnje škode, ki mu zaradi nezmožnosti uporabe teh stvari nastaja oziroma bi mu nastala v primeru, da ostane brez njih. Po pojasnjenem je sodišče prve stopnje pravilno predlog za odlog zavrnilo.
9. Ker tudi niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
K pritožbi upnika:
10. V obravnavani zadevi je izvršitelj zarubil umetniške slike, ki so že po naravi stvari predmeti posebne vrednosti. Izvršitelj nima strokovnega znanja, da bi lahko ustrezno opravil njihovo cenitev. Po pojasnjenem je dolžnica utemeljeno podala zahtevo, da opravi cenitev sodni cenilec (prvi in tretji odstavek 89. člena ZIZ), ki ji je sodišče prve stopnje, kot izhaja iz predmetnega spisa tudi sledilo. Hkrati je dolžnica podala tudi predlog za odlog izvršbe z namenom, da bo lahko opravljena cenitev in prodaja slik zadržana. V navedenem procesnem položaju dolžnica nima pravnega interesa za odlog izvršbe, saj je že z zahtevo za pritegnitev izvedenca dosegla pravno posledico, za katero si prizadeva.
11. Odlog izvršbe bi pravzaprav imel nasprotni učinek, saj izvršilnih dejanj, med katera spada tudi cenitev, ne bi bilo v času odloga dopustno opraviti. Nenazadnje pa prodaje izvršitelj ne sme izvesti, dokler sodni cenilec ne opravi cenitve. Šele ustrezna cenitev je namreč lahko podlaga prodaje. Če poda dolžnica navedeno zahtevo za cenitev po sodnem cenilcu, ki ji sodišče sledi, tudi morebitna cenitev izvršitelja, ki jo je opravil v času rubeža, izgubi veljavo. Po pojasnjenem bo pridobitev cenitve sodnega cenilca preprečila prodajo, ki se bo izvedla šele po pridobitvi cenitve, kar bo na nek način dejansko imelo soroden učinek zastoja v postopku, kot bi bil podan zaradi odloga izvršbe.
12. Dolžnica je predlagala odlog izvršbe tudi iz razloga, ker je družba V. d.o.o. v zadevi I Pg 151/2021 sprožila pravdo zoper upnika glede zarubljenih izvršilnih predmetov. Dolžnica nima pravnega interesa za odlog izvršbe v posledici vložitve tožbe na nedopustnost izvršbe s strani tretjega. Pravno varstvo tretjega in dolžnice se ne prekrivata. Le tretji lahko zahteva sodno varstvo svoje lastninske pravice z ugovorom in nato s tožbo ter predlaga odlog izvršbe do zaključka pravdnega postopka (64. in tretji odstavek 65. ter 73. člen ZIZ).
13. Če stranka nima pravnega interesa za sodno varstvo, ki ga zahteva, mora sodišče vlogo zavreči (prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
14. Tretji ob neuspehu s pritožbo sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Upnik, katerega uspeh s pritožbo ni v bistvenem spremenil teka postopka, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ne glede na vloženo pritožbo je že zaradi podane zahteve za pritegnitev cenilca nastopil zastoj v postopku in bi bila prodaja zarubljenih premičnin v vsakem primeru dejansko odložena. Upnikov dokončni interes s pritožbo, da pride do takojšnje prodaje in njegovega poplačila po pojasnjenem ne more biti uresničen.
15. Podana odgovora na pritožbo nista prispevala k odločitvi, zato dolžnica in upnik sama krijeta navedene stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).