Jedro

Zakonski možnosti za odpravo pravne kršitve sta dve: odprava po sodišču druge stopnje ali razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve pred sodišče prve stopnje, da samo odpravi ugotovljene nepravilnosti. Višje sodišče se je v tej zadevi odločilo za drugo možnost in pri tem pretehtalo pravici do pritožbe in do izjave na eni ter pravico do sojenja v razumnem roku na drugi stran.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da v zapuščino spadata nepremičnini v ..., ki ju deduje A. A..

2. Višje sodišče je ugodilo pritožbama dedinj B. B. in C. C., sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v nov postopek.

3. Dedinja A. A. vlaga pravočasno pritožbo po 357.a členu ZPP. Navaja, da je razveljavitev neutemeljena in neobrazložena, posledično pa nezakonita. V nadaljevanju pritožbe obširno navaja razloge, zaradi katerih meni, da bi morala biti predsednica senata višjega sodišča iz sojenja v zadevi izločena, in vsebinske razloge, s katerimi izpodbija odločitev in razlogovanje pritožbenega sodišča. 4. Sodedinji na vročeno pritožbo nista odgovorili.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da je v postopku po 357a. členu ZPP,1 ki omogoča pritožbeni preizkus uporabe kasatoričnega pooblastila, pritožba omejena izključno na to vprašanje. Vrhovno sodišče se tako ne sme spuščati ne v vprašanje (ne)pravočasnosti pritožbe niti v pravilnost presoje pritožbenega sodišče, tj., ali je ugotovljena pritožbena kršitev v zvezi s pritožbo proti sklepu sodišča prve stopnje podana in s tem pritožba utemeljena ali ne.2 Povedano drugače: Vrhovno sodišče kot neizpodbitno vzame, da je drugostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo napako prvostopenjskega sodišča in potem presoja le, ali so ob takšnem izhodišču obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjskega sklepa in vrnitev zadeve v postopek pred sodišče prve stopnje ali pa bi moralo sodišče druge stopnje samo odpraviti nepravilnost nižjega sodišča. 7. Pojasnjeno v obravnavani zadevi pomeni, da je Vrhovno sodišče vezano na presojo pritožbenega sodišča o podanih kršitvah postopka, ki onemogočajo pritožbeno presojo njene pravilnosti. Zakonski možnosti za odpravo te kršitve sta dve: odprava po sodišču druge stopnje ali razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve pred sodišče prve stopnje, da samo odpravi ugotovljene nepravilnosti (prva oziroma drugi odstavek 354. člena ZPP). Višje sodišče se je v tej zadevi odločilo za drugo možnost in pri tem pretehtalo pravici do pritožbe in do izjave na eni ter pravico do sojenja v razumnem roku na drugi strani (9. točka izpodbijanega sklepa), zato pritožbeni očitek o neobrazloženosti sklepa ne drži. Pritožnica se s pravilnostjo teh razlogov sploh ne ukvarja, temveč le pavšalno navede, da je odločitev višjega sodišča nezakonita. Zakaj, ne pove, kot tudi ne očita, da bo zaradi razveljavitve prišlo do sojenja v nerazumnem roku. S tako, čeravno obširno, a glede bistvenega povsem pavšalno pritožbeno grajo pritožnica enostavno ne more uspeti.

8. V skladu s četrtim odstavkom 357.a člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD je zato Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in razveljavitveni sklep potrdilo.

9. Odločitev o stroških je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Določba se v tej zadevi uporablja, čeprav je bil postopek začet pred uveljavitvijo novele ZPP-E, saj je bila odločba sodišča prve stopnje izdana po njeni uveljavitvi (tretji odstavek 125. člena ZPP-E; prehodna določba). 2 Izjema je le, če bi šlo za očitno arbitrarno ter tako za navidezno presojo pritožbenega sodišča. Slednje namreč potem, logično, onemogoča tudi preizkus (ne)pravilnosti uporabe razveljavitvenega pooblastila (tako sklep VS RS Cp 17/2020 z dne 22. 5. 2020). A za tako izjemo v obravnavani zadevi ne gre.