Jedro

Za presojo vzročne zveze med protipravnim ravnanjem delodajalca in škodo pa je z vidika drugega odstavka 87. člena ZZVZZ pomembno, da je nastala škoda posledica dejstva, da je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom.

Treba je ločiti med začasno nezmožnostjo za delo in sposobnostjo za opravljanje določenih del in nalog (tč. 16 obrazložitve izpodbijane sodbe). Dejstvo, da je oseba začasno nezmožna za delo oziroma upravičena do nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela ne pomeni, da je hkrati tudi zdravstveno nesposobna za opravljanje določenih del in nalog.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 10.152,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 7.905,94 EUR od 11. 5. 2016 do plačila in od zneska 2.246,95 EUR od vložitve tožbe do plačila ter pravdne stroške v znesku 923,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2.Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožena stranka. Navaja, da določilo drugega odstavka 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, ne smemo razlagati osamljeno in nepovezano z ostalimi določili ZZVZZ. Za primer kot je obravnavani ZZVZZ odškodninske odgovornosti ne določa. Zgolj neoprava zdravniškega pregleda ne more predstavljati podlage za uveljavljanje povračila škode od delodajalca na navedeni pravni podlagi, saj zdravniški pregled sploh ni obvezen. Če analiziramo 86., 87., in 88. člen ZZVZZ lahko ugotovimo, da zakon vzpostavlja nastanek odškodninske odgovornosti samo v primerih, kadar je odgovorna oseba odgovorna za nastanek enega od zakonsko določenih zavarovalnih primerov. Bolezni izven dela, zaradi katere je bil delavec A. A. v staležu in prejemal nadomestilo plače, pa ni povzročila tožena stranka, niti tožeča stranka tega ni zatrjevala. Po mnenju tožene stranke je odškodninska odgovornost podana le v primeru, če je zaradi kakšnega protipravnega ravnanja delodajalca prišlo do poškodbe pri delu ali poklicne bolezni delavca in pod dodatnim pogojem, da je bilo kasneje, z zdravniškim pregledom, ki ga je opravil specialist za medicino dela, po pravilih, ki veljajo za preventivne zdravstvene preglede, ugotovljeno, da delavec sploh ni bil sposoben opravljati del, ki jih je opravljal in da je zaradi te njegove zdravstvene nesposobnosti prišlo do poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni.

Glede izvedenskega mnenja meni, da je le-to neuporabno, zlasti ker izvedenka ni opravila osebnega pregleda delavca. Sprašuje se, kako je mogoče, da izvedenec za nazaj ugotavlja ali je določena oseba v nekem preteklem obdobju bila sposobna za delo.

Tožeča stranka po mnenju tožene stranke tudi ni dokazala nastale ji škode. V postopku je zgolj navajala, da je refundirala vtoževana nadomestila plače, vendar ni predložila nobenega dokazila o tem, da je vtoževane zneske dejansko nakazala delavcu tožene stranke.

Podrejeno se tožena stranka pritožuje tudi zoper odločitev o višini tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje po njenem mnenju ni imelo nobene podlage, da toženo stranko obsodi na vračilo izplačanih nadomestil za obdobje od aprila 2016 do junija 2016, saj je bil v vmesnem obdobju, od januarja 2016 do marca 2016, bolniški stalež prekinjen in je delavec normalno opravljal svoja dela in naloge. Njegova ponovna začasna zadržanost od dela pa je bila posledica popolnoma druge bolezni.

Glede stroškovne odločitve tožena stranka opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno seštelo priznane pravdne stroške in tožeči stranki priznalo 459,00 EUR preveč.

Glede na navedeno tožena stranka predlaga spremembo izpodbijane odločitve oziroma podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3.Tožeča stranka na pritožbo tožene stranke ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je preizkusilo zadevo v okviru razlogov, ki jih navaja pritožba in glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Odgovorilo je le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6.Uvodoma ugotavlja, da izpodbijana odločitev ni obremenjena niti s pritožbeno uveljavljano kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niti s kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, ki so zadostni, skladni in jasni ter omogočajo preizkus sprejete odločitve. Prav tako sodišče druge stopnje glede odločilnih dejstev ne najde nasprotij med razlogi sodbe in vsebino izvedenih dokazov.

7.Tožeča stranka v obravnavani zadevi na podlagi določila drugega odstavka 87. člena ZZVZZ za škodo, ki ji je nastala zaradi tega, ker je tožena stranka sklenila delovno razmerje za delovno mesto "vodja projekta in del" brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki ni bila sposobna za opravljanje tega dela, uveljavlja odškodnino v višini izplačanih nadomestil za začasno zadržanost od dela. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku, potem ko je ugotovilo obstoj vseh predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost ravnanja tožene stranke, nastanek škode in vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo), tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Po oceni pritožbenega sodišča je glede na popolno in pravilno ugotovljeno pravno relevantno dejansko stanje takšna odločitev sodišča tudi materialnopravno pravilna.

8.Sodišče prve stopnje je izhajalo iz naslednjih dejanskih ugotovitev:

-tožena stranka je dne 11. 7. 2015 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas z delavcem A. A. za delovno mesto "vodja projekta in del";

-delavec A. A. ima po odločbi ZPIZ z dne 13. 3. 1994 status invalida III. kategorije z omejitvijo del na terenu;

-delavec pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 7. 2015 ni opravil predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda;

-delavec je bil v času trajanja pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 7. 2015 od 18. 7. 2015 do 31. 1. 2016 in od 7. 3. 2016 do 30. 6. 2016 v bolniškem staležu;

-tožeča stranka je zaradi začasne zadržanosti z dela izplačala nadomestila plače delavcu v skupni višini 10.152,89 EUR.

9.Materialnopravno podlago za obravnavo tožbenega zahtevka predstavlja določilo drugega odstavka 87. člena ZZVZZ, ki določa da ima zavod pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom. Po oceni sodišča druge stopnje navedeno določilo ZZVZZ opredeljuje specialni civilni delikt in predstavlja samostojno pravno podlago za odškodninsko odgovornost delodajalca zavodu za škodo, ki je nastala v posledici sklenitve delovnega razmerja brez predhodnega predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje del, za katera je sklepala pogodbo o zaposlitvi, pod dodatnim pogojem, da se slednje naknadno ugotovi. Škodo, do katere je zavod upravičen, skladno s 91. členom ZZVZZ predstavljajo zneski izplačanih denarnih nadomestil. Za presojo vzročne zveze med protipravnim ravnanjem delodajalca in škodo pa je z vidika drugega odstavka 87. člena ZZVZZ pomembno, da je nastala škoda posledica dejstva, da je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom. Ob zastavljenem vprašanju ali bi ravnanje v skladu z obveznostjo izvedbe preventivnega zdravstvenega pregleda preprečilo nastanek škode je potrebno opraviti preizkus obstoja vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo, t.j. opustitvijo dolžnega predhodnega zdravstvenega pregleda in nastalo škodo oz. obveznostjo zavoda izplačevati nadomestila plač za čas bolniške odsotnosti delavca, ne pa med zatrjevano kršitvijo in nastankom zavarovalnega primera (boleznijo oziroma poškodbo delavca) kot neutemeljeno vztraja pritožnica.

10.Glede ugotovljene protipravnosti ravnanja tožene stranke (opustitev oprave predpisanega predhodnega zdravstvenega pregleda) se sodišče druge stopnje v celoti pridružuje razlogom sodišča prve stopnje v tč. 12 - 14 obrazložitve izpodbijane sodbe. Oprava predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda je bila v konkretnem primeru tudi po oceni sodišča druge stopnje obvezna, saj je glede na ugotovljeno dejansko stanje šteti, da je šlo za prvo zaposlitev delavca A. A. na delovnem mestu "vodja projekta in del"1. Upoštevati je potrebno, da tožena stranka pogodbe o zaposlitvi iz leta 2014 ni predložila, zato trditev, da je delavec že po tej pogodbi, pred sklenitvijo katere je opravil predhodni zdravstveni pregled, opravljal enaka dela, ni dokazala. Hkrati pa iz dopolnilnega mnenja ZPIZ z dne 13. 6. 2014 nasprotno izhaja, da je bilo v zvezi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi iz l. 2014 pozitivno mnenje ZPIZ izdano za delovno mesto "komercialist" (priloga A7).

11.Nadaljnje obsežne pritožbene navedbe najprej terjajo ponovno pojasnilo, da je treba ločiti med začasno nezmožnostjo za delo in sposobnostjo za opravljanje določenih del in nalog (tč. 16 obrazložitve izpodbijane sodbe). Dejstvo, da je oseba začasno nezmožna za delo oziroma upravičena do nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela2 ne pomeni, da je hkrati tudi zdravstveno nesposobna za opravljanje določenih del in nalog. Za presojo obravnavanega zahtevka se je zato potrebno osredotočiti le na delavčevo sposobnost za opravljanje del in nalog, za katera je sklenil sporno pogodbo o zaposlitvi. Glede tega strokovnega vprašanja se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na mnenje izvedenke s področja medicine dela B. B., ki je ocenila, da delavec ni bil zdravstveno zmožen za opravljanje del in nalog, ki so bila določena v pogodbi o zaposlitvi z dne 11. 7. 2015 (vodenje projektov, vodja del na terenu, vodja nadzora na terenu, kalkulacije in končni obračun), saj se delo po pogodbi opravlja tudi na gradbiščih in na višini, za kar je potreben preventivni predhodni pregled. Hkrati je izvedenka upoštevala, da je delavec invalid III. kategorije z omejitvijo dela na terenu. Kljub temu, da izvedenka ni opravila osebnega pregleda delavca, sodišče nima razloga, da bi dvomilo v podano mnenje. Izvedenka je pojasnila, da se delavec na vabilo na osebni pregled, ki ga je sicer nameravala opraviti, ni odzval, niti svoje odsotnosti opravičil. Pojasnila je tudi, da glede na retrogradno obravnavo delavčeve dela nezmožnosti osebni pregled za podajo mnenja niti ni ključen in da je delavca povabila na osebno obravnavo z namenom, da pridobi podatke o delu, ki ga je opravljal oziroma delovni anamnezi (odgovor 3.2. na list št. 109 spisa).

12.Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da tožeča stranka ni dokazala nastanka škode, ker ni predložila potrdil o nakazilu vtoževanih zneskov na transakcijski račun tožene stranke. Tožeča stranka je škodo izkazala s potrdili izplačanih nadomestil (priloge spisa A29 do A38). Tožena stranka dejstva, da so bila nadomestila izplačana upravičencu oziroma refundirana toženi stranki ni zanikala3 (trdila je namreč, da so bila nadomestila utemeljeno izplačana), zato se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na nedokazanost nastanka škode.

13.Prav tako je neutemeljena pritožbena graja višine tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju višine škode pravilno upoštevalo vsa izplačila nadomestil za bolniško odsotnost delavca A. A. v obdobju znotraj enega leta, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas brez predhodnega zdravstvenega pregleda. Vmesna trimesečna prekinitev bolniškega staleža ne spremeni dejstva, da delavec za sklenitev delovnega razmerja za delovno mesto vodja projekta in del ni bil zdravstveno sposoben. Začasna zadržanost za delo ni enako zdravstvena sposobnost. To, da je začasno prenehal razlog za bolniško odsotnost, ne vpliva na dejstvo, da je bila pogodba sklenjena z osebo, ki ni bila splošno zdravstveno sposobna za delo. Zato so tudi izplačana nadomestila za april, maj in junij 2016 v vzročni zvezi z protipravnim ravnanjem delodajalca in je tožeča stranka do njihovega povračila upravičena.

14.Tudi pritožbeni preizkus sprejete stroškovne odločitve zatrjevanih nepravilnosti ni pokazal. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki priglašene pravdne stroške pravilno odmerilo in ji skupaj priznalo 923,00 EUR pravdnih stroškov.4 Pritožnica je seštevku vseh priznanih stroškov pozabila prišteti 459,00 EUR sodne takse za pritožbo tožeče stranke zoper sodbo z dne 18. 4. 2018 5, do katere je tožeča stranka glede na uspeh s pritožbo prav tako upravičena. Seštevek vseh, z izpodbijano sodbo in dopolnilnim sklepom priznanih stroškov, tako pravilno znaša 1.439,19 EUR.

15.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje, ko pri preizkusu pravilnosti izpodbijane odločitve tudi ni našlo drugih procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožene stranke temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in je posledica neuspeha s pritožbo.

-------------------------------

1Obveznost pregleda določa pozitivna zakonodaja, konkretno 5. člen Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Mnenje Inšpektorata na njihovi spletni strani, na katerega se sklicuje tožena stranka, ni pravno zavezujoče.

2Pritožnica se sklicuje na nosečnice, matere na porodniškem dopustu, bolniško odsotne zaradi nege družinskega člana, ipd.

3Skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP neprerekana dejstva niso predmet dokazovanja.

4Stroške za izdelavo izvedenskega mnenja v znesku 516,19 EUR je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo z dopolnilnim sklepom z dne 19. 12. 2018, ki ni predmet pritožbe.

5

Sodišče druge stopnje je s sklepom I Cpg 189/2018 z dne 23. 8. 2018 odločilo, da se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (II. točka izreka sklepa).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 214, 214/2 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1992) - ZZVZZ - člen 86, 87, 87/2, 88, 91

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.