Videonadzor cest

Videonadzor cest

Datum

Datum

14.08.2025

14.08.2025

Številka

Številka

07121-1/2025/1011

07121-1/2025/1011

Kategorije

Kategorije

Video in avdio nadzor

Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora makadamskih cest.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora makadamskih cest.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Videonadzor javnih površin je na podlagi 80. člena ZVOP-2 dopusten, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2.

Videonadzor javnih površin je na podlagi 80. člena ZVOP-2 dopusten, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2.

Videonadzor cestnega prometa posebej ureja Zakon o cestah (ZCes-2).

Videonadzor cestnega prometa posebej ureja Zakon o cestah (ZCes-2).

Najprej je treba opraviti oceno, za uporabo katerega sistema gre v konkretnem primeru ter za katere namene se sistem uporablja. V vsakem primeru je potrebna izdelava ocene učinka na varstvo podatkov.

Najprej je treba opraviti oceno, za uporabo katerega sistema gre v konkretnem primeru ter za katere namene se sistem uporablja. V vsakem primeru je potrebna izdelava ocene učinka na varstvo podatkov.

Obrazložitev

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati predloga konkretne rešitve, ki ste jo opisali v vašem zaprosilu za mnenje, zato v nadaljevanju podaja splošna pojasnila. 

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati predloga konkretne rešitve, ki ste jo opisali v vašem zaprosilu za mnenje, zato v nadaljevanju podaja splošna pojasnila. 

IP pojasnjuje, da na podlagi navedb v vašem zaprosilu za mnenje ni povsem jasno, ali bi želeli v konkretnem primeru vzpostaviti »klasični« videonadzor ali pa morda celo uporabo sistema za avtomatsko prepoznavo registrskih oznak vozil (ANPR). Gre za temeljno vprašanje, saj so poleg tega, da gre za dva različna načina samega tehničnega izvajanja (videonadzor pomeni stalno snemanje oziroma prenos žive slike, medtem ko pri ANPR ne gre za stalno snemanje, ampak za zajem in prepoznavo registrske oznake vozila), tudi pravne podlage in drugi pogoji za zakonito uporabo enega ali drugega sistema različni.

IP pojasnjuje, da na podlagi navedb v vašem zaprosilu za mnenje ni povsem jasno, ali bi želeli v konkretnem primeru vzpostaviti »klasični« videonadzor ali pa morda celo uporabo sistema za avtomatsko prepoznavo registrskih oznak vozil (ANPR). Gre za temeljno vprašanje, saj so poleg tega, da gre za dva različna načina samega tehničnega izvajanja (videonadzor pomeni stalno snemanje oziroma prenos žive slike, medtem ko pri ANPR ne gre za stalno snemanje, ampak za zajem in prepoznavo registrske oznake vozila), tudi pravne podlage in drugi pogoji za zakonito uporabo enega ali drugega sistema različni.

Če gre v konkretnem primeru za videonadzor, IP dodaja, da je pojasnila v zvezi s pravno podlago in drugimi pogoji za zakonito vzpostavitev videonadzora podal že v mnenju, ki je dostopno na spletni strani IP:

Če gre v konkretnem primeru za videonadzor, IP dodaja, da je pojasnila v zvezi s pravno podlago in drugimi pogoji za zakonito vzpostavitev videonadzora podal že v mnenju, ki je dostopno na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/vzpostavitev-videonadzora-trga-1747203993

IP ob tem posebej poudarja, da je v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena ZVOP-2 videonadzor na javnih površinah dopusten le, kadar je to potrebno za točno določene namene (obstoj resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu) in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Tudi vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov so dopustni le za namene iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2.

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/vzpostavitev-videonadzora-trga-1747203993

IP opozarja, da videonadzor cestnega prometa ureja Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH -1A, 29/23, 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljevanju: ZCes-2). Ta v prvem odstavku 10. člena določa, da se lahko videonadzor prometa na javnih cestah uvede v skladu s pogoji, ki jih glede videonadzora na javnih površinah določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-2). V drugem odstavku istega člena je določeno, da ima upravljavec ceste zaradi vodenja, urejanja, upravljanja in nadzora cestnega prometa, odprave posledic poškodb na javni cesti, varstva javne ceste, zagotavljanja informacij o prometu, stanju javnih cest in razmerah na javnih cestah pravico slikovno snemati vozila na posameznih odsekih javnih cest v njegovem upravljanju (v nadaljnjem besedilu: videonadzor cestnega prometa) na način, da pri tem ni mogoča obdelava osebnih podatkov (torej brez snemanja registrske oznake vozila). V tretjem odstavku istega člena je nadalje določeno, da se lahko videonadzor cestnega prometa, kadar je nujno potrebno za obveščanje pristojnih organov o prometnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih, lahko izvaja tako, da je mogoča prepoznava vozila oziroma udeleženca cestnega prometa. ZCes-2 v 10. členu poleg dopustnih namenov uvedbe videonadzora med drugim določa tudi zahteve glede obveščanja, šestdnevni rok hrambe posnetkov in določene zahteve glede varnosti pri dostopu do posnetkov.

IP ob tem posebej poudarja, da je v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena ZVOP-2 videonadzor na javnih površinah dopusten le, kadar je to potrebno za točno določene namene (obstoj resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu) in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Tudi vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov so dopustni le za namene iz prvega odstavka 80. člena ZVOP-2.

IP nadalje pojasnjuje, da če bi šlo v konkretnem primeru morda za uporabo sistema za avtomatsko prepoznavo registrskih oznak vozil (ANPR), je njegova uporaba dopustna le v skladu z določbo 25. člena Zakona o celostnem prometnem načrtovanju (Uradni list RS, št. 130/22, 22/25; v nadaljevanju: ZCPN). V skladu s prvim odstavkom omenjenega člena namreč lahko občine oziroma z odlokom določeni izvajalci občinskih gospodarskih javnih služb in njihovi pristojni prekrškovni organi z nameni ugotavljanja izpolnjevanja pogojev do parkiranja na parkirnem mestu in nadzora pravilnega parkiranja vozil, ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za dostop v območja omejenega prometa in nadzora nad dostopom v ta območja, ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za uporabo cest ali prometnih pasov, rezerviranih za določena vozila, in nadzora nad njihovo uporabo ter ugotavljanja parkirnega utripa in štetja prometa na določenem območju uporabljajo sisteme za samodejno prepoznavo registrskih označb vozil in sisteme za samodejno prepoznavo vozil, nameščene na ali ob cesto, območje omejenega prometa, parkirne površine, parkirne hiše, druge objekte, namenjene parkiranju vozil, ali na vozila v uporabi pristojnih prekrškovnih organov oziroma z odlokom določenih izvajalcev gospodarskih javnih služb. V četrtem odstavku 25. člena ZCPN je določeno, da so upravljavci podatkov, ki jih pridobivajo z uporabo sistemov za samodejno prepoznavo registrskih označb vozil in sistemov za samodejno prepoznavo vozil, občine oziroma z odlokom določeni izvajalci občinskih gospodarskih javnih služb in njihovi pristojni prekrškovni organi, upravljavci iz drugega in tretjega odstavka tega člena in pristojni prekrškovni organi na območjih iz drugega in tretjega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: upravljavci podatkov). Vsak upravljavec podatkov vzpostavi in vodi evidenco samodejno zaznanih registrskih označb vozil in samodejno prepoznanih vozil, ki zajema naslednje podatke:

IP opozarja, da videonadzor cestnega prometa ureja Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH -1A, 29/23, 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljevanju: ZCes-2). Ta v prvem odstavku 10. člena določa, da se lahko videonadzor prometa na javnih cestah uvede v skladu s pogoji, ki jih glede videonadzora na javnih površinah določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-2). V drugem odstavku istega člena je določeno, da ima upravljavec ceste zaradi vodenja, urejanja, upravljanja in nadzora cestnega prometa, odprave posledic poškodb na javni cesti, varstva javne ceste, zagotavljanja informacij o prometu, stanju javnih cest in razmerah na javnih cestah pravico slikovno snemati vozila na posameznih odsekih javnih cest v njegovem upravljanju (v nadaljnjem besedilu: videonadzor cestnega prometa) na način, da pri tem ni mogoča obdelava osebnih podatkov (torej brez snemanja registrske oznake vozila). V tretjem odstavku istega člena je nadalje določeno, da se lahko videonadzor cestnega prometa, kadar je nujno potrebno za obveščanje pristojnih organov o prometnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih, lahko izvaja tako, da je mogoča prepoznava vozila oziroma udeleženca cestnega prometa. ZCes-2 v 10. členu poleg dopustnih namenov uvedbe videonadzora med drugim določa tudi zahteve glede obveščanja, šestdnevni rok hrambe posnetkov in določene zahteve glede varnosti pri dostopu do posnetkov.

-identifikacijske podatke slikovnega posnetka vozila (datum, čas in kraj, številka dogodka);

IP nadalje pojasnjuje, da če bi šlo v konkretnem primeru morda za uporabo sistema za avtomatsko prepoznavo registrskih oznak vozil (ANPR), je njegova uporaba dopustna le v skladu z določbo 25. člena Zakona o celostnem prometnem načrtovanju (Uradni list RS, št. 130/22, 22/25; v nadaljevanju: ZCPN). V skladu s prvim odstavkom omenjenega člena namreč lahko občine oziroma z odlokom določeni izvajalci občinskih gospodarskih javnih služb in njihovi pristojni prekrškovni organi z nameni ugotavljanja izpolnjevanja pogojev do parkiranja na parkirnem mestu in nadzora pravilnega parkiranja vozil, ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za dostop v območja omejenega prometa in nadzora nad dostopom v ta območja, ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za uporabo cest ali prometnih pasov, rezerviranih za določena vozila, in nadzora nad njihovo uporabo ter ugotavljanja parkirnega utripa in štetja prometa na določenem območju uporabljajo sisteme za samodejno prepoznavo registrskih označb vozil in sisteme za samodejno prepoznavo vozil, nameščene na ali ob cesto, območje omejenega prometa, parkirne površine, parkirne hiše, druge objekte, namenjene parkiranju vozil, ali na vozila v uporabi pristojnih prekrškovnih organov oziroma z odlokom določenih izvajalcev gospodarskih javnih služb. V četrtem odstavku 25. člena ZCPN je določeno, da so upravljavci podatkov, ki jih pridobivajo z uporabo sistemov za samodejno prepoznavo registrskih označb vozil in sistemov za samodejno prepoznavo vozil, občine oziroma z odlokom določeni izvajalci občinskih gospodarskih javnih služb in njihovi pristojni prekrškovni organi, upravljavci iz drugega in tretjega odstavka tega člena in pristojni prekrškovni organi na območjih iz drugega in tretjega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: upravljavci podatkov). Vsak upravljavec podatkov vzpostavi in vodi evidenco samodejno zaznanih registrskih označb vozil in samodejno prepoznanih vozil, ki zajema naslednje podatke:

-slikovne posnetke vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila;

-identifikacijske podatke slikovnega posnetka vozila (datum, čas in kraj, številka dogodka);

-registrsko označbo vozila z državo registracije vozila;

-slikovne posnetke vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila;

-znamko, tip, barvo in vrsto vozila;

-registrsko označbo vozila z državo registracije vozila;

-identifikacijsko oznako naprave za nadzor.

-znamko, tip, barvo in vrsto vozila;

IP posebej poudarja, da bi ne glede na to, ali bi šlo v konkretnem primeru za videonadzor ali ANPR, v vsakem primeru poleg zagotovitve ustrezne pravne podlage bila vsekakor potrebna izdelava ocene učinka na varstvo podatkov. Več o tej obveznosti in načinu izdelave ocene učinka na varstvo podatkov lahko najdete v zgoraj navedenem mnenju IP.

-identifikacijsko oznako naprave za nadzor.

IP glede na zgoraj navedena pojasnila povzema, da je treba najprej opraviti oceno, za uporabo katerega sistema gre v konkretnem primeru ter za katere namene (v vašem zaprosilu za mnenje navajate kontrolo nad nezakonitim odlaganjem odpadkov) bi se sistem uporabljal. Na podlagi te odločitve je treba preveriti, ali za tako uporabo sistema obstaja ustrezna pravna podlaga (ob tem IP za primer videonadzora ponovno opozarja na določbe ZCes-2 in ZVOP-2, za primer ANPR pa na določbe ZCPN). IP ponovno poudarja, da je treba v vsakem primeru opraviti tudi oceno učinka na varstvo podatkov.

IP posebej poudarja, da bi ne glede na to, ali bi šlo v konkretnem primeru za videonadzor ali ANPR, v vsakem primeru poleg zagotovitve ustrezne pravne podlage bila vsekakor potrebna izdelava ocene učinka na varstvo podatkov. Več o tej obveznosti in načinu izdelave ocene učinka na varstvo podatkov lahko najdete v zgoraj navedenem mnenju IP.

IP sklepno ponavlja, da izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov ne more preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru, ampak je to primarno obveznost upravljavca, ki tudi nosi odgovornost za opravljeno presojo.

IP glede na zgoraj navedena pojasnila povzema, da je treba najprej opraviti oceno, za uporabo katerega sistema gre v konkretnem primeru ter za katere namene (v vašem zaprosilu za mnenje navajate kontrolo nad nezakonitim odlaganjem odpadkov) bi se sistem uporabljal. Na podlagi te odločitve je treba preveriti, ali za tako uporabo sistema obstaja ustrezna pravna podlaga (ob tem IP za primer videonadzora ponovno opozarja na določbe ZCes-2 in ZVOP-2, za primer ANPR pa na določbe ZCPN). IP ponovno poudarja, da je treba v vsakem primeru opraviti tudi oceno učinka na varstvo podatkov.

Lepo vas pozdravljamo.

IP sklepno ponavlja, da izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov ne more preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru, ampak je to primarno obveznost upravljavca, ki tudi nosi odgovornost za opravljeno presojo.

Pripravil:

Lepo vas pozdravljamo.

Matej Sironič,

Pripravil

Svetovalec pooblaščenca I

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka

Informacijska pooblaščenka