Jedro

Podana ogroženost otrok in varstvo njihovih koristi sama po sebi ne narekujeta izdajo predlagane začasne odredbe, ker mora za izdajo odredbe o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja po osmi alineji prvega odstavka 162. člena DZ obstajati oz. biti za verjetno izkazano nasilje družinskega člana za katerega se zahteva izselitev iz skupnega stanovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem obsegu (točka IV izreka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe o izselitvi predlagatelja iz skupne stanovanjske hiše) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka in predlagatelj krijeta sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče sina S. F., roj. 22. 11. zaupalo v varstvo in vzgojo materi - nasprotni udeleženki T. F. (točka I izreka). Stike med otroci, A. A., roj. 1. 12. , B. B., roj. 19. 5. in S. F., roj. 22. 11. in njihovim očetom - predlagateljem je določilo tako, da so otroci vsak teden od petka od 18.00 ure do naslednjega petka do 18.00 ure izmenjaje pri drugem staršu, pri čemer se bodo tako določeni stiki začeli izvrševati tako, da bodo otroci prvi teden najprej preživeli s predlagateljem in nato z nasprotno udeleženko (točka II izreka). Za namen izvajanja stikov bo predlagatelj prevzel otroke in vrnil na način in na kraju kot bo dogovorjeno na CSD, ob sodelovanju nasprotne udeleženke. V točki IV izreka je v presežku zavrnilo predlog predlagatelja in nasprotne udeleženke, da se predlagatelju naloži, da se v roku 3 dni od vročitve začasne odredbe izseli iz stanovanjsko poslovne zgradbe in pomožnih objektov na naslovu K., P. Nadalje je prvostopno sodišče v točki V izreka odločilo, da v primeru, v kolikor nasprotna udeleženka ne bo ravnala v skladu z II. točko izreka (omogočanje stikov otrok z očetom), se ji izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR. Začasna odredba velja takoj in do drugačne odločitve sodišča oz. do pravnomočnega zaključka postopka, ugovor zoper sklep o začasni odredbi ne zadrži njene izvršitve, sklep o stroških pa se pridrži za končno odločbo (točka VI, VII in VIII izreka).

2. Nasprotna udeleženka je vložila po svojih pooblaščencih pritožbo zoper točko IV izreka, v kateri je zavrnjen njen predlog za izdajo začasne odredbe o izselitvi predlagatelja iz stanovanjsko poslovne zgradbe in pomožnih objektov na naslovu K., P. V pritožbah nasprotna udeleženka uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbah izpostavlja, da bi prvostopno sodišče po ugotovitvi ogroženosti otrok moralo izdati predlagano začasno odredbo o izselitvi predlagatelja iz skupne stanovanjske hiše. Prvostopno sodišče bi v tej smeri moralo izhajajoč iz ogroženosti otrok in koristi otrok, ob pravilni presoji, da je predlagatelj izvrševal psihično pa tudi fizično nasilje nad nasprotno udeleženko, ugoditi predlogu za izdajo predlagane začasne odredbe. V tej smeri je tudi zmotna presoja prvostopnega sodišča, da bi z izselitvijo predlagatelja bilo prekomerno poseženo v njegovo ustavno pravico do izvrševanja starševske skrbi ter določenih stikov. Nasprotno, zlasti zaradi psihičnega, pa tudi fizičnega nasilja po predlagatelju zoper nasprotno udeleženko, se je nasprotna udeleženka z otroci bila prisiljena odseliti iz hiše, ker zaradi nasilnega ravnanja predlagatelja ni mogla več skupaj z njim živeti. Prvotno se je odselila k staršem, ker pa se s to selitvijo niso nič poboljšali odnosi (hiša staršev je v neposredni bližini hiše, kjer so poprej vsi skupaj živeli), je nasprotna udeleženka skupaj z otroci pristala v varni hiši. Takšno bivanje nasprotne udeleženke z otroci pa zagotovo ni v korist sicer ogroženih otrok in že iz navedenega razloga je potrebno, da se predlagatelj izseli iz stanovanjske hiše, v kateri so poprej živeli otroci skupaj z nasprotno udeleženko. Da pa predlagatelj „nima kam iti“ pa tudi ne drži, ker ima dovolj prostora v hiši svojih staršev in tudi ima zadostna denarna sredstva, da si lahko pridobi najemno stanovanje, hišo pa prepusti otrokom in nasprotni udeleženki. Tehtanje koristi otrok in interesov predlagatelja (ti so po predlagatelju predvsem premoženjske narave) vsekakor pretehta v korist otrok. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve predlogu o izselitvi predlagatelja iz skupne stanovanjske hiše, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovorih na pritožbo predlagatelj prereka pritožbenim izvajanjem o ogroženosti otrok po predlagatelju ter pritožbenim izvajanjem o nasilništvu predlagatelja zoper nasprotno udeleženko. Predlaga potrditev prvostopnega sklepa v izpodbijanem delu in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Procesna in materialna pravila za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otrok urejajo določbe 100. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP)1, 161. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ)2, 162. člen DZ3 in 157. člen DZ4. Izhajajoč iz navedenih pravil je v sodni praksi sprejeto stališče, da je izdaja začasne odredbe kot ukrep za varstvo koristi otroka izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek sodnega postopka. Izdaja, zlasti regulacijskih začasnih odredb, je tako omejena le na nujne izjemne primere. Ogroženost otroka je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe.

6. Prvostopno sodišče v obravnavani zadevi v času izdaje izpodbijanega sklepa na podlagi zapisnika strokovnega tima CSD P. pravilno ugotavlja, da so otroci zaradi spora med roditeljema in razpada skupnosti njihovih staršev ter s tem povezanega odhoda iz hiše, v kateri so poprej skupaj živeli z očetom in namestitve v varni hiši, ki sicer za njih predstavlja tuje okolje, ogroženi pri svojem odraščanju. Otroci imajo čustvene in tudi že vedenjske (sin B.) težave. Navedeno ogroženost (tako iz zapisnika strokovnega tima) pa otrokom povzročata oba starša. Tudi ne more biti sporno, da je v nasprotju z dolgoročnimi koristmi otroka, da živijo v varni hiši, ki zanje predstavlja tuje okolje. V korist otrok je, da imajo svoj varen dom, v katerem živijo s starši oz. vsaj z enim od staršev. Podana ogroženost otrok in varstvo njihovih koristi pa sama po sebi ne narekujeta izdajo predlagane začasne odredbe, ker mora za izdajo odredbe o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja po osmi alineji prvega odstavka 162. člena DZ obstajati oz. biti za verjetno izkazano nasilje družinskega člana za katerega se zahteva izselitev iz skupnega stanovanja. V danem primeru pa iz podatkov spisa (zapisnik strokovnega tima, sklep Okrožnega sodišča na Ptuju V N 235/2020 z dne 13. 1. 2021 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 155/2021 z dne 15. 3. 2021, s katerim je pravnomočno zavrnjen predlog predlagateljice za izrek ukrepov po določbi 19. in 21. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini - v nadaljevanju ZPND) ne izhaja, da je predlagatelj izvrševal psihično ali fizično nasilje zoper nasprotno udeleženko. Nasilja (to niti ni sporno) zoper otroke pa tudi ni izvrševal, ker si otroci (zlasti starejša otroka, ki sta podala izjavo) želijo stike z očetom. Ker nasilje zoper predlagateljico ni izkazano, nasilje zoper otroke po očetu pa niti ni zatrjevano in tudi ne izkazano, je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je predlagano začasno odredbo o izselitvi predlagatelja iz skupne stanovanjske hiše zavrnilo. Do drugačne presoje tudi ne privede dejstvo, da je nasprotna udeleženka po odhodu od predlagatelja skupaj z otroki pristala v varni hiši, ker, kot je že obrazloženo, ni za verjetno izkazano nasilje predlagatelja zoper nasprotno udeleženko. Iz skupne hiše je nasprotna udeleženka (tako iz podatkov spisa, zlasti iz citiranega pravnomočnega sklepa sodišča o zavrnitvi predloga predlagateljice po ZPND) odšla zaradi razhoda predlagatelja, s katerim zaradi sporov ob razpadu življenjske skupnosti, ne more več živeti skupaj.

7. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega dela sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 42. členom ZNP v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

8. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, predlagatelj z odgovori na pritožbo v ničemer ni prispeval k dodatni razjasnitvi zadeve in zato stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1 Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa Družinski zakonik, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. 2 Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. 3 Ta določa vrste začasnih odredb, med katere spada tudi odredba o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja. 4 Ta določa pogoje za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka in opredeljuje pojem ogroženosti. Po določbi drugega odstavka 157. člena DZ je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oz. verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ).