Jedro

Tožniku je bilo sicer 10. 2. 2016 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, vendar je zgrajeni objekt bistveno drugačen že zato, ker je etažnosti P+M, dovoljenje pa je izdano za enoetažen objekt. Ker je bil dvoetažen, in zato glede na zahtevnost gradnje tudi druge vrste objekt (manj zahteven), za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje po postopku, predvidenem v ZGO-1 za te vrste objektov, ni mogoče govoriti o neskladni gradnji objekta, ampak o gradnji, za katerega tožnik ni imel gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo, izdano na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), tožniku izrekla ukrep zaradi nelegalne gradnje objekta, maksimalnih tlorisnih dimenzij 6,10 m x 7,10 m, maksimalne višine slemena 6,10 m in maksimalne višine kapne lege 4,10 m, etažnosti P + M, stoječega na zemljišču s parc. št. 4753 k.o. ... S 1. in 2. točko izreka mu je odredila takojšnjo ustavitev gradnje navedenega objekta in njegovo odstranitev do 4. 12. 2017, sicer se bo v skladu s 3. točko izreka začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo. Izrekla mu je tudi ukrepe iz 158. člena ZGO-1 (4. točka izreka), odločila, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (5. točka izreka) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka).

2. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik investitor gradnje predmetnega objekta. Tožnik je sicer pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta - majhne stavbe za potrebe vrtne lope in garaže v enoetažni izvedbi (kjer bo streha hkrati strop nad prostorom). Inšpektor pa je na inšpekcijskem ogledu ugotovil, da je tožnik nad pritličjem izvedel AB ploščo, tako da je objekt etažnosti P + M, pri čemer je zgrajen tako, da odstranitev AB plošče ni možna, saj bi se spremenila statična stabilnost objekta.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Pritrjuje ugotovitvi prvostopenjskega organa, da tožnik za obravnavano gradnjo nima veljavnega gradbenega dovoljenja, zato je izrek inšpekcijskega ukrepa na podlagi 152. člena ZGO-1 pravilen in zakonit. Ugotavlja, da tožnik sicer razpolaga z gradbenim dovoljenjem za gradnjo nezahtevnega objekta, vendar pa glede na ugotovljeno dejansko stanje ni zgradil takšnega objekta oz. takšne vrste objekta, saj je nezahteven objekt glede na 1. točko Priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13 in naslednji, v nadaljevanju Uredba) lahko le pritličen, obravnavani objekt pa je dvoetažen, s pritličjem in mansardo, kar ni sporno, kar pomeni, da je manj zahteven objekt. Za manj zahteven objekt pa gradbeno dovoljenje po 74. c členu ZGO-1 ne zadostuje, pač pa mora investitor zanj pridobiti gradbeno dovoljenje po določbah, ki veljajo za zahteven objekt. Pravilna je torej ugotovitev gradbenega inšpektorja, da tožnik za obravnavano gradnjo gradbenega dovoljenja nima, zato gre za nelegalno gradnjo.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da ni pravilna ugotovitev prvostopenjskega organa, da odstranitev AB plošče med etažama ni mogoča, ker bi se spremenila statična stabilnost objekta. Meni, da odločba prvostopenjskega organa v tem delu ni ustrezno obrazložena. Pritožbeni organ pa se do tožnikovih ugovorov ni konkretizirano opredelil in jih konkretizirano zavrnil. Zato meni, da izpodbijana odločba ne vsebuje obrazložitve, zakaj bi izvedene spremembe pri gradnji pomenile takšno spremembo pogojev in elementov, da zanje ne bi bilo mogoče pridobiti spremenjenega gradbenega dovoljenja oz. v naslednji fazi, če za tako spremembo zavezanec ne bi zaprosil ali je ne bi pridobil, zakaj ne bi bila mogoča odstranitev tistega dela objekta, ki je zgrajen nelegalno. Tožnik se ne strinja, da odstranitev AB plošče ni mogoča. V zvezi s tem je pridobil tudi mnenje izvedenca gradbene stroke družbe ... d. o. o., iz katerega izhaja, da odstranitev AB plošče nad pritličjem ne bo imela vpliva na stabilnost in mehansko odpornost objekta. Tožnik predlaga, naj sodišče postavi ustreznega izvedenca gradbene stroke, ki naj preveri pravilnost navedenega spornega zaključka prvostopenjskega organa. Tožnik vztraja, da je možna vzpostavitev legalnega stanja objekta, torej pridobitev ustreznega gradbenega dovoljenja oz. odstranitev AB plošče. Sklicuje se še na 7. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) ter uveljavlja kršitev 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V zadevi ni sporno, da tožnik za postavitev objekta, maksimalnih tlorisnih dimenzij 6,10 m x 7,10 m, maksimalne višine slemena 6,10 m in maksimalne višine kapne lege 4,10 m, etažnosti P+M, stoječega na parc. št. 4753 k.o. ..., ni pridobil gradbenega dovoljenja, čeprav bi ga moral. Glede na določbo 12.1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 gre v tem primeru za nelegalno gradnjo, kar ima za posledico izpodbijane inšpekcijske ukrepe, izrečene na podlagi 152. in 158. člena ZGO-1. Sodišče se zato strinja z razlogi upravnih organov obeh stopenj, s katerimi sta utemeljila, da gre v obravnavanem primeru za nelegalno gradnjo, in se sklicuje nanje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami še dodaja:

8. Tožniku je bilo sicer 10. 2. 2016 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, vendar je zgrajeni objekt bistveno drugačen že zato, ker je etažnosti P+M, dovoljenje pa je izdano za enoetažen objekt. V tem primeru že zaradi presežene etažnosti ne gre več za nezahtevni objekt po Uredbi, po kateri je nezahtevni objekt majhna stavna, površine do vključno 50 m2, v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena prebivanju (1. točka Priloge 2 Uredbe). V obravnavnem primeru ni sporno, da gre za objekt etažnosti P+M, kar pomeni, da ne more biti uvrščen med nezahtevne objekte.

9. Ker je bil dvoetažen, in zato glede na zahtevnost gradnje tudi druge vrste objekt (manj zahteven), za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje po postopku, predvidenem v ZGO-1 za te vrste objektov, ni mogoče govoriti o neskladni gradnji objekta, ampak o gradnji, za katerega tožnik ni imel gradbenega dovoljenja. Upoštevati je namreč treba, da ZGO-1 v členih 74.a do 74.č predvideva poenostavljen postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt. Med drugim zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja v tem primeru ni treba priložiti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, kot je to določeno v 1. točki drugega odstavka 54. člena ZGO-1 za ostale vrste objektov, ampak ji mora biti po prvem odstavku 74. a člena ZGO-1 priložen le prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiško katastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč in značilne prereze ter oblikovanje objekta in terena. Zato je razumljivo, da je v četrtem odstavku 74.č člena izrecno določeno, da gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spremeniti, kar pomeni, da za tak objekt tudi ne more biti izrečen inšpekcijski ukrep iz 153. člena ZGO-1, to je inšpekcijski ukrep pri neskladni gradnji, saj se glasi na ustavitev gradnje oziroma prepoved uporabe objekta ali njegovega dela, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja. Tožbeni ugovor, da gre v obravnavanem primeru za neskladno, in ne za nelegalno gradnjo, je zato neutemeljen. Glede na ugotovljeno dejansko stanje glede etažnosti objekta (in s tem vrste zgrajenega objekta), ki ni sporno, in glede na stališča sodišča glede uporabe prava, niti ni pomembna ugotovitev, ali je mogoče postavljeni objekt uskladiti z gradbenim dovoljenjem, zato izvedba predlaganih dokazov v zvezi z ugotavljanjem tega dejstva ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev sodišča. 10. Tudi sicer pa tožnik ne navaja, da bi izvedbo navedenih dokazov (strokovno mnenje, zaslišanje izvedenca, postavitev izvedenca, ogled in zaslišanje tožnika) predlagal že pred izdajo izpodbijane odločbe. Po tretjem odstavku 238. člena ZUP se lahko v pritožbi navaja nove dokaze le, če pritožnik upravičeno izkaže, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji.

11. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), kar je predhodno pojasnjeno, oziroma so nedovoljenja tožbena novota (izvedensko mnenje, zaslišanje izvedenca, postavitev izvedenca, zaslišanje tožnika, ogled), oziroma gre za listine iz upravnih spisov, katerih obstoj in vsebina med strankama niso sporni (gradbeno dovoljenje, odločbi, pritožba). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.