Jedro

Ob upoštevani vrednosti celotne nepremičnine v višini 245.037,00 EUR, je pravilna ugotovitev organa za BPP, da je vrednost (za tožnika) primernega stanovanja presežena za 28.873,78 EUR ter da je to premoženje, ki se po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZSVarPre šteje kot premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega položaja prosilca. Pravilen je tudi zaključek organa za BPP, da ugotovljeno premoženje v vrednosti 28.873,78 EUR presega vrednost iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre (v povezavi s prehodno določbo šestega odstavka 36. člena ZSVarPre-C), ki znaša 13.780,00 EUR, in ki predstavlja premoženjski cenzus, ki ne sme biti presežen, da upravičenost do BPP ni izključena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z dne 21. 6. 2013, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku zaradi ugotovitve ničnosti oporoke ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za BPP zaključil, da iz listinskih dokazil v spisu izhaja, da tožnikovo premoženje presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi 27. člena ZSVarPre izključuje njegovo pravico do BPP. Iz baze podatkov geodetskega organa namreč izhaja, da je tožnik do polovice lastnik nepremičnine v k.o. ..., št. stavbe 1576, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo na naslovu ..., kjer tožnik živi; uporabna površina stavbe meri 157 m2, polovica torej 78,5 m2, vrednost nepremičnine po oceni geodetskega organa pa znaša 245.037,00 EUR. Primerna velikost stanovanja je določena v drugem odstavku 24. člena ZSVarPre ter znaša v tožnikovem primeru 60 m2. Presežek je 18,6 m2, vrednost navedene razlike pa znaša 28.873,78 EUR. Navedeno nepremično premoženje pa po določbi 27. člena ZSVarPre izključuje pravico do BPP.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je brez rednih mesečnih prihodkov, slabega zdravstvenega stanja in da ga obremenjujejo pravnomočne izvršbe. Zgolj zato, ker je bila tretja dražba predmetne nepremičnine leta 2010 razveljavljena, je še lastnik in posestnik stavbe, kajti v nasprotnem primeru bi bil že deložiran. Sodni izvršilni postopki, ki se nanašajo na njegovo nepremičnino, še niso v celoti zaključeni, zato organ za BPP ni ugotovil, da je njegov idealni delež na nepremičnini vreden celo manj, kot zahtevajo upniki iz naslova pravnomočnih izvršb. Ne glede na ugotovljeno vrednost tožnikove nepremičnine oziroma njegovega idealnega solastniškega deleža je njegovo finančno stanje zato tako, ob upoštevanju izvršb, da je za 140.973,00 EUR negativno. Podatke o sodnih izvršilnih postopkih sodišče lahko preveri. Tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravne spise v zadevi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP, da se tožnikovo prošnjo za BPP, vloženo 21. 6. 2013, zavrne. Organ je odločitev oprl na določbe ZSVarPre, ki opredeljujejo nepremičnino, kot je v solasti tožnika, kot premoženje, ki se ter kako upošteva pri ugotavljanju premoženjskega položaja prosilca, ter ki določajo premoženjski cenzus, in na ugotovitev, da je tožnik z navedenim svojim premoženjem premoženjski cenzus presegel. Tožnik ugotovljene vrednosti navedene svoje nepremičnine ter njene uporabne površine ne prereka, uporabi določb ZSVarPre pa nasprotuje zgolj iz razloga, ker je po njegovih navedbah navedeno njegovo premoženje vredno celo veliko manj, kot znašajo njegove denarne obveznosti, za poplačilo katerih potekajo izvršilni postopki.

6. Po mnenju sodišča je organ v postopku pravilno ugotavljal premoženjski položaj tožnika – na podlagi 14. člena ZBPP – po določbah ZSVarPre, ki je nadomestil Zakon o socialnem varstvu. Po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZSVarPre šteje kot premoženje, ki se pri ugotavljanju premoženjskega položaja upošteva, stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, kolikor presega vrednost primernega stanovanja. Po drugem odstavku 24. členu ZSVarPre pa je primerna velikost stanovanja dvakratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine. Ta predpis je Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, in po njegovem 14. členu znaša površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine za eno člansko gospodinjstvo, kot je tudi tožnikovo, kar ni sporno, od 20 do 30 m2. Kar pomeni, da sodišče organu pritrjuje, da znaša velikost primernega stanovanja za tožnika 60 m2, in da je ta površina, glede površino, ki odpade na tožnikovo (idealno) polovico nepremičnine, stavbe št. 1576 v k.o. … (in znaša 78,5 m2), presežena za 18,5 m2. Ob upoštevani vrednosti celotne nepremičnine (po podatkih geodetskega organa) v višini 245.037,00 EUR (ki s strani tožnika ni prerekana) tako sodišče pritrjuje ugotovitvi organa, da je vrednost (za tožnika) primernega stanovanja presežena za 28.873,78 EUR ter da je to premoženje, ki se po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZSVarPre šteje kot premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega položaja prosilca.

7. V zvezi s tožbenimi navedbami, da zoper tožnika potekajo izvršilni postopki za poplačilo denarnih terjatev, ki presegajo vrednost celotne nepremičnine, pa sodišče dodaja, da na nepremičnini v lasti prosilca vpisane hipoteke po določbah ZSVarPre niso okoliščine, ki bi vplivale na ugotavljanje premoženjskega položaja prosilca; hipoteka namreč predstavlja zgolj obliko zavarovanja dolga. Po določbah ZSVarPre in Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev, ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči hipoteke ne štejejo kot postavke, ki bi zmanjševale vrednost premoženja, ki se sicer upošteva pri ugotavljanju premoženjskega položaja prosilca.

8. Ob povedanem pa sodišče tudi pritrjuje zaključku organa, da ugotovljeno premoženje v vrednosti 28.873,78 EUR presega vrednost iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre (v povezavi s prehodno določbo šestega odstavka 36. člena ZSVarPre-C), ki znaša 13.780,00 EUR, in ki predstavlja premoženjski cenzus, ki ne sme biti presežen, da upravičenost do BPP ni izključena.

9. Kot neutemeljene pa sodišče presoja tudi tožnikove navedbe, da je brez rednih mesečnih prihodkov ter slabega zdravstvenega stanja. Da je finančni položaj tožnika tak, da je upravičenost do BPP izključena, je namreč bilo v tožnikovem primeru ugotovljeno že glede na premoženje, ki ga ima (brez upoštevanja njegovih dohodkov), in to je glede na določbe prvega odstavka 12. člena ZBPP ter citirane določbe 24. in 27. člena ZSVarPre dopustno. Slabo zdravstveno stanje, ki ga sicer tožnik v vlogi za BPP ni navajal, pa samo po sebi glede na določbe ZBPP tudi ni razlog za drugačno ugotavljanje finančnega položaja prosilca (pač pa npr. po 22. členu ZBPP v povezavi s stroški za zdravljenje itd.).

10. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.