Jedro

Več koordinatork z različnimi strokovnimi profili bo nasprotnemu udeležencu v konkretni situaciji nedvomno lahko nudilo bolj celostno podporo pri obravnavi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da se za koordinatorke nadzorovane obravnave določijo še D. D., E. E. in F. F.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se A. A. za šest mesecev sprejme na zdravljenje v nadzorovani obravnavani in za koordinatorko nadzorovane obravnave določilo B. B. 2. Zoper odločitev o določitvi koordinatorke se pravočasno pritožuje predlagateljica, ki navaja, da 84. člen Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) ne omejuje števila sodelujočih koordinatorjev. Ker je A. A. pacient, pri katerem je tveganje za opustitev zdravljenja, posledično pa heteroagresivna dejanja, visoko, predlaga sodišču, da upošteva predlog konzilija Univerzitetne psihiatrične klinike in sledi načrtu obravnave.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Odločitev o tem, da se nasprotnega udeleženca za šest mesecev sprejme na zdravljenje v nadzorovani obravnavi, je že pravnomočna. V pritožbenem postopku je sporno le še vprašanje, ali naj bo kot koordinatorka nadzorovane obravnave določena le B. B., dr. med. spec. psih., kot je odločilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ali še tri koordinatorke – dve diplomirani medicinski sestri in univerzitetna diplomirana socialna delavka, kot predlaga pritožnica. Njenemu predlogu pa pritrjuje tudi izvedenec psihiatrične stroke prim. mag. C. C., ki ga je sodišče postavilo v obravnavani zadevi, in je obrazložil, da je zaradi potreb nasprotnega udeleženca in narave bolezni bolj primerna razpršenost tima koordinatork (stališča ob ustnem podajanju izvedenskega mnenja na list. št. 35 v spisu).

6. Višje sodišče se v obravnavani situaciji pridružuje stališču predlagateljice. Prvi razlog za takšno odločitev je, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je v skladu s prvo alinejo 1. odstavka 87. člena ZDZdr ena od nalog koordinatorja nadzorovane obravnave ta, da pripravi predlog načrta nadzorovane obravnave. V konkretni zadevi so to storile vse štiri koordinatorke in ne le ena. Za koordiniranje poteka izvajanja načrta nadzorovane obravnave oziroma tega, ali se nasprotni udeleženec res drži načrta, bi morda res zadoščala ena sama koordinatorka, kot prepričljivo obrazloži sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Naloga koordinatorja (ne glede na to, kaj je navedeno v načrtu nadzorovane obravnave) pa nikakor ni le spremljanje tega, ali se je nasprotni udeleženec na predpisani dan javil pri sprejemnem zdravniku psihiatru in prejel odmerek terapije. Sodišče prve stopnje je namreč spregledalo, da mora koordinator v skladu s tretjo alinejo 1. odstavka 87. člena ZDZdr osebi nuditi celostno podporo pri nadzorovani obravnavi. Ta naloga koordinatorja nadzorovane obravnave je izjemno pomembna. Glede na to zakonsko obveznost koordinatorja in ob izrecnem stališču konzilija psihiatrov predlagateljice ter stališču izvedenca (v strokovno pravilnost katerih višje sodišče nima nobenega razloga dvomiti), da bo nasprotni udeleženec zaradi visokega tveganja za opustitev zdravljenja rabil veliko podpore, višje sodišče pritrjuje pritožbenemu predlogu. Ni nepomembno tudi, da nasprotni udeleženec ne nasprotuje temu, da bi ga obravnavalo več oseb (izpoved na list. št. 37 v spisu). Več koordinatork z različnimi strokovnimi profili bo nasprotnemu udeležencu v konkretni situaciji nedvomno lahko nudilo bolj celostno podporo pri obravnavi. Zato je višje sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je določilo še ostale tri predlagane koordinatorke. Te bodo seveda morale poskrbeti, da bo komunikacija med njimi popolna, še posebej pa, da bo nasprotnemu udeležencu, ko jo bo rabil, na voljo podpora koordinatorke.