Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je tožničino zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil kot očitno nerazumno iz razloga, ker je njeno pričakovanje v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je tožnica (dne 10. 5. 2011) vložila tožbo zoper odločbo št. Bpp 205/2011 z dne 9. 5. 2011, s katero je Organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se zavrne njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za vložitev revizije zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Iz obrazložitve izhaja, da želi prosilka BPP za vložitev revizijskega zahtevka zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pdp 1388/2010 z dne 10. 3. 2010 v zvezi s prvostopno sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, oddelka v Murski Soboti , št. Pd 10/2010 z dne 15. 9. 2010. Z navedeno prvostopno sodbo je bil kot neutemeljen zavrnjen prosilkin tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, z drugostopno sodbo pa se je zavrnila prosilkina pritožba in potrdila sodba sodišča prve stopnje. Prosilka želi zoper drugostopno sodbo vložiti revizijo in v zvezi s tem navaja, da kazenski zadevi še nista končani, iz obrazložitve obeh sodb pa izhaja, kot da bi bila že obsojena. Po vpogledu v predmetni sodbi Organ za BPP ugotavlja, da je ta prosilkina navedba neutemeljena, saj se v sodbah govori o „znakih kaznivega dejanja“, kar še ne pomeni obsodbe. V postopku izredne odpovedi sodišče ni ugotovilo nobenih kršitev ne v postopku, ne v pogledu ugotovljenega dejanskega stanja. Pričakovanje ali zahteve prosilke so očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zato se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljena zavrne na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08).

Zoper navedeno odločbo je tožnica vložila laično napisano tožbo z dne 10. 5. 2011, v kateri navaja, da je Organ za brezplačno pravno pomoč neupravičeno zavrnil njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije, saj nima pravice presojati kršitve postopka, dejanskega stanja ali njenega mnenja oz. ne bi smel odločati o tem, ali je pravno sredstvo smiselno in ali ima možnosti uspeh. Z odločitvijo, v zvezi s katero želi vložiti revizijo, je ogroženo njeno gmotno stanje. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Med samim upravnim sporom pa je tožnica tukajšnjemu sodišču dne 13. 5. 2011 poslala dve dopolnitvi tožbe s priloženima, (dan) po izdaji izpodbijane odločbe izdanima aktoma, ki ju je izdal Organ za BPP: sklepom št. Bpp 205/2011z dne 10. 5. 2011, s katerim je Organ za BPP v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo (z dne 9. 5. 2011) izrekel za nično zaradi napake v uvodnem delu odločbe (kjer sta pomotoma zapisani dve imeni vlagateljev prošnje) ter odločil, da bo o tožničini prošnji za dodelitev BPP odločeno s posebno odločbo (A3 priloga sodnega spisa); odločbo št. Bpp 205/2011 z dne 10. 5. 2011, s katero je Organ za BPP ponovno odločil o tožničini prošnji tako, da jo je (ponovno) zavrnil kot nerazumno na podlagi 24. člena ZBPP z vsebinsko isto obrazložitvijo kot prejšnjo (ki je bila izrečena za nično).

V navedenih dopolnitvah tožbe tožnica smiselno izpodbija tudi novo izdano odločbo z dne 10. 5. 2011, ker je Organ za brezplačno pravno pomoč, potem ko je s sklepom kot nično odpravil prvotno izpodbijano odločbo, ponovno zavrnil njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (iz istih razlogov kot prej). Smiselno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Glede na navedeno je sodišče štelo, da je tožnica s tem, ko je vložila tožbo oz. (kot je štelo sodišče) dopolnitev tožbe z dne 11. 5. 2011 (listinska št. 6 sodnega spisa) podala izjavo, da tudi po izdaji novega akta vztraja pri tožbi na podlagi 3. odstavka 39. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/010).

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je prosilkin predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljen na podlagi določb 24. člena ZBPP, saj je bila prosilki v predmetnem delovnem sporu že dvakrat dodeljena brezplačna pravna pomoč in sicer: pod opr. št. Bpp 443/2009 z dne 28. 12. 2009 za vložitev tožbe z zastopanjem na sodišču prve stopnje, nato pa pod opr. št. Bpp 400/2010 z dne 26. 11. 2010 za vložitev pritožbe z zastopanjem na drugi stopnji. Njen tožbeni zahtevek, v zvezi s katerim prosi za dodelitev BPP, je bil v sodnem postopku zavrnjen na obeh stopnjah. Poleg tega tožnica navaja nedovoljene revizijske razloge, ki pomenijo zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Ker iz navedenih razlogov prosilka v morebitnem revizijskem postopku nima verjetnega izgleda za uspeh, je Organ za BPP njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil na podlagi določb 24. člena ZBPP, s svojo odločitvijo pa ni posegel v prosilkino pravico, da na lastne stroške nadaljuje s sodnih varstvom pred pristojnim sodiščem. Čeprav je bilo pri sami odločitvi o zadevi to sekundarnega pomena, pa je treba upoštevati, da Organ za brezplačno pravno pomoč v primeru odločitve o dodelitvi BPP deluje v javnem interesu (razpolaga z javnimi sredstvi). Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je Organ za brezplačno pravno pomoč zakonito zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razlogov po 24. členu ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato tudi ni razumno sprožati.

Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in da ima verjeten izgled za uspeh, zaradi česar je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali v njem vlagati pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja prvega odstavka 24. člena). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma, če je pričakovani ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

Organ za brezplačno pravno pomoč je v obravnavanem primeru tožničino zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil kot očitno nerazumno iz razloga, ker je njeno pričakovanje v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Dejstvo je, da je tožnica v zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, že dvakrat prejela brezplačno pravno pomoč, prvič za zastopanje na prvi stopnji pred Delovnim sodiščem v Mariboru in drugič za zastopanje v pritožbenem postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, njene tožbene zahteve pa so bile kot neutemeljene zavrnjene na obeh stopnjah. Poleg tega tožnica za vložitev izrednega pravnega sredstva „zahteve za varstvo zakonitosti“ navaja razloge, ki pravno gledano pomenijo zatrjevanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po tretjem odstavku 370. člena ZPP v povezavi z 19. členom ZDSS-1. V 3. odstavku 370. člena ZPP je namreč določeno, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V 19. členu ZDSS-1 pa je določeno, da se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe ZPP, če ni s tem zakonom določeno drugače. Upoštevaje navedeno, je Organ za BPP tudi po presoji sodišča zakonito presodil, da prosilka v morebitnem sproženem postopku revizije nima verjetnega izgleda za uspeh tako iz vsebinskih razlogov (ker so bile njene zahteve oz. navedbe argumentirano in z zadostno obrazložitvijo zavrnjene v obeh sodnih postopkih na prvi stopnji pred Delovnim sodiščem v Mariboru in v pritožbenem postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani) kot iz formalnih razlogov (ker v postopku zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati v rednem sodnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja zadeve).

Organ za brezplačno pravno pomoč s svojo izpodbijano odločitvijo (da se tožnici BPP ne dodeli), ni posegel v njeno siceršnjo pravico do vložitve izrednega pravnega sredstva na svoje stroške, ampak je, v skladu s svojimi zakonskimi dolžnostmi presodil, da ni upravičena do plačila sodnih stroškov iz javnih sredstev, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

V ostalem se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, sklicuje na razloge Organa za BPP, v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št 105/06, 62/010).

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.