Jedro

Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v RS (ZUDVGA) posebej ureja postopek pridobivanja nepremičnin, potrebnih za graditev avtocest. Po določbi 8. alinee 1. odstavka 13. člena se šteje za dokaz, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču, tudi izjava DARS-a, da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu z določbo 8. člena in izdano potrdilo, da je bil uveden postopek razlastitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1181/2000-19 z dne 16.5.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 16.5.2000. Z njo je tožena stranka na podlagi 45. h člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) med drugim v 1. točki izreka izdala investitorju Družbi za ... (...) enotno gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela na določenih pododsekih odseka B.-Š., vse v območju avtoceste A10 K.-L. s priključnimi kraki, na k prvi točki izreka navedenih zemljiškoknjižnih parcelah, med drugimi tudi na zemljišču parc. št. 946/2 in parc. št. 946/3, obe k.o. L., v tožnikovi lasti.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje razlogom tožene stranke. Sklicuje se tudi na Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ), ki v 22. členu določa, da je javna korist, zaradi katere se lahko odvzame ali omeji lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah, izkazana, če je razlastitev predvidena za namen, ki ga določa zakon. V obravnavanem primeru, ko gre za gradnjo avtocestnega omrežja oziroma dele avtocestnega omrežja, je to Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 35/95, v nadaljevanju ZUDVGA). Ta v 2. členu pooblašča ..., da v imenu in za račun Republike Slovenije po določenem postopku pridobiva nepremičnine za potrebe graditve avtocest. Slednje se po 3. členu navedejo v uredbi Vlade Republike Slovenije o lokacijskem načrtu, sprejeti za posamezen odsek avtoceste. S tem ko se v uredbi, ki je izdana na podlagi zakona in planskih aktov, posamezne nepremične navedejo, je na njih že izkazan javni interes. ... lahko z uveljavitvijo uredbe prične s postopki za pridobitev nepremičnin. V konkretnem primeru gre za Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku B.-Š. (Uradni list RS, št. 46/96). ZUDVGA v 1. členu določa, da se postopki za pridobitev nepremičnin in pridobitev enotnega gradbenega dovoljenja za posege v prostor in gradnjo vodijo po predpisih s področja razlastitve, urejanja prostora in naselij, graditve objektov, varstva okolja ter drugih predpisov, kolikor glede pridobitve nepremičnin ta zakon ne določa drugače. ZUDVGA v 3. poglavju ureja način pridobivanja nepremičnin, potrebnih za graditev avtocest (člen 8). Investitor ... je postopal v skladu z navedeno zakonsko določbo in tožniku prvič 13.9.1999 in 30.10.1999 drugič vročil dopis s poukom o pravicah v postopku določenja odškodnine, s ponudbo za odkup ter s priloženo cenitvijo oziroma preveritvijo cenitve. Tožnik na prvo ponudbo v roku, ki je bil v njej določen, ni podal svojih pripomb, pač pa je dne 13.10.1999 predložil svoj predlog kupoprodajne pogodbe, v kateri je navedel ceno, ki je po višini bistveno odstopala od njene vrednosti. S predlogom se investitor ni strinjal. Zato je skladno s 3. odstavkom 8. člena ZUDVGA predlagal uvedbo razlastitvenega postopka pri pristojnem okrajnem sodišču, ki je s sklepom z dne 14.3.2000 sklenilo, da se uvede razlastitveni postopek za obe v tem upravnem sporu sporni parceli. Zato je neutemeljen ugovor, da je bil postopek sporazumevanja nepravilen in v nasprotju s predpisi.

Neutemeljen je tudi ugovor, da investitor ni izkazal pravice do gradnje. 13. člen ZUDVGA jasno določa, katere listine se štejejo za dokaz o pravici graditi na določenem zemljišču. Med temi je v 8. alineji navedena izjava ..., da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu s tem zakonom, in potrdilo, da je uveden postopek razlastitve. Postopek sporazumevanja je bil izveden v skladu z navedenim zakonom, prav tako pa je bilo odločeno o začetku razlastitvenega postopka.

Tožnik v pritožbi uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava. Sodišče ni ugotavljalo "dejanske, lastninske in posestne pravice, zato gre za motenjsko dejanje toženca oziroma izvajalca". Kršene so bile določbe 7., 8., 11., 13., 15. in 16. člena ZUDVGA. Sodbe niti ni možno preizkusiti. Uredba je bila izdana 14. mesecev kasneje kot pa je stopil v veljavo ZUDVGA. V skladu s 7. členom določa, da gre za prenos gradbenih parcel. To pomeni, da so bile predložene cenitve po cenilcu kmetijske stroke nezakonite. Po 36. členu Zakona o graditvi objektov se kot dokaz o pravici gradnje šteje sklenjena kupoprodajna pogodba, dokončan razlastitveni postopek ali predčasno odvzeta "posestna pravica". Niti eden od teh pogojev ni izpolnjen. Že to je razlog za neveljavnost izdanega delnega dovoljenja. Pri postopku sporazumevanja je šlo za zavajanje in izsiljevanje. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in samo odloči o zadevi ali pa zadevo vrne v ponovni postopek.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnikova pritožba vključuje tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar ga ne konkretizira. Pa tudi sicer tega pritožbenega razloga v konkretnem primeru, ko je sodišče odločilo na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku (I. odstavek 51. člena ZUS), glede na določbo 5. odstavka 72. člena ZUS ni dopustno uveljavljati. Zato tega pritožbenega razloga pritožbeno sodišče ni preizkušalo.

Ne drži, da izpodbijane sodbe ni možno preizkusiti. Iz njene obrazložitve izhaja, da je sodišče prve stopnje obrazloženo odgovorilo na vse tožbene ugovore. V čem naj bi še bila podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, pa tožnik ne pove. Zato s tem pritožbenim ugovorom ne more uspeti.

V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja mora investitor med drugim predložiti dokaz, da ima pravico graditi na določenem zemljišču (1. alineja 16. člena Zakona o graditvi objektov). V obravnavani zadevi je sporno, ali je investitor predložil ta dokaz za zemljišče, parc.št. 946/2 in 946/3 obe k.o. L. Po presoji pritožbenega sodišče je sodišče prve stopnje pravilno presodilo tožbene ugovore v zvezi s tem in obrazložilo zakaj meni, da je investitor predložil ustrezen dokaz. Ni sporno, da sta tudi tožnikovi parceli z lokacijskim načrtom predvideni za gradnjo avtoceste.

Postopki za pridobitev nepremičnin in pridobitev enotnega dovoljenja za poseg v prostor in gradnjo se vodijo po predpisih s področja razlastitve, urejanja prostora in naselij, graditve objektov, varstva okolja ter drugih predpisih, kolikor citirani specialni zakon (ZUDVGA) ne določa drugače (1. člen). Navedeni zakon (ZUDGVA) pa v 8. členu posebej ureja postopek pridobivanja nepremičnin, potrebnih za graditev avtoceste. Zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na določbo 36. člena Zakona o graditvi objektov. Po določbi 8. alineje 1. odstavka 13. člena navedenega zakona pa se šteje za dokaz po 1. alineji 36. člena Zakona o graditvi objektov tudi izjava ..., da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu z določbo 8. člena in izdano potrdilo, da je bil uveden postopek razlastitve. Kot je to pravilno navedlo že sodišče I. stopnje, je ... d.d. predložil obe zahtevani listini. Tožnik pa v pritožbi ne navaja ničesar, kar bi kazalo na to, da vsebina navedenih listin ni resnična. S tem je bil izpolnjen pogoj iz 1. alinee 36. člena Zakona o graditvi objektov in je lahko bilo izdano sporno dovoljenje.

Iz izpodbijane sodbe in odločbe tožene stranke izhaja, da so bile ugotovljene tiste dejanske okoliščine, ki jih zahteva navedeni zakon (to je ZUDGVA). Te določbe (tudi 8. in 13. člen) so bile zato tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno uporabljene. Določba 7. člena v konkretnem primeru niti ne pride v poštev. Ureja namreč postopke prenosa lege parcel na terenu, v določbi 15. člena pa je določeno, da se enotno dovoljenje za odseke avtoceste, ki so bili določeni z Uredbo o lokacijskem načrtu do uveljavitve tega zakona (23.06.1995), izda, če ... d.d., izkaže, da je poskusil sporazumno pridobiti nepremičnino po dosedanjih predpisih in če predloži sklenjeno pogodbo oziroma dokaze iz 13. člena tega zakona. V konkretnem primeru pa gre za uredbo, ki je bila izdana po uveljavitvi tega zakona. Toda to pomeni le, da je postopek poskusa sporazuma o odkupu nepremičnine moral teči po ZUDVGA. To pa je bilo pravilno presojeno.

Ker nista podana ne uveljavljana pritožbena razloga, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena Zakona o upravnem sporu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.