Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP vlogo tožene stranke, ki je bila naslovljena kot „PD in številka spisa“ pravilno zavrglo. Tožnik namreč ni ravnal skladno s pozivom sodišča, ki ga je s sklepom pozvalo, da v roku 8 dni pojasni, ali ta vloga predstavlja pritožbo ali kakšno drugo vlogo in zoper katero sodno odločbo je vložena. Tožnik v postavljenem roku tega ni storil in sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z opozorilom, ki ga je vseboval sklep ter vlogo pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo tožene stranke z dne 4. 12. 2013. Tožena stranka je dne 10. 3. 2014 na sodišče prve stopnje vložila vlogo, iz katere izhaja, da se ne strinja s sodbo v delovnem sporu tožnika A.A.. Sodišče prve stopnje je toženo stranko s sklepom z dne 14. 4. 2014 pozvalo, da pojasni ali je ta vloga pritožba oziroma kaj ta njena vloga predstavlja. Iz vloge tožene stranke z dne 25. 4. 2014 izhaja, da se tožena stranka ne strinja z odločitvijo v individualnem delovnem sporu, ki se je pred sodiščem prve stopnje vodil pod opr. št. I Pd 637/2013 in je bil zaključen s pravnomočno zamudno sodbo opr. št. I Pd 637/2013 z dne 24. 5. 2013 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 692/2013 z dne 19. 9. 2013. Tako je to vlogo mogoče šteti tudi kot pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 4. 12. 2014. Tožena stranka navaja, da je tožnik prejel plačilo po podpisani pogodbi o zaposlitvi in mu tako ne dolguje ničesar. Navaja, da je delovno sodišče soodgovorno za vse tožbe in da sodeluje z odvetniško pisarno B. in C. v tandemu proti toženi stranki. Tako naj odvetniška pisarna za svoje krive ovadbe in zavajanja voznikov tudi odgovarja in toženi stranki povrne stroške, ki jih je zaradi krivih ovadb utrpela. Poleg tega pa naj odgovarjajo tudi sodniki delovnega sodišča za svoje krive obtožbe, saj v 76. členu „ustavne zakonodaje“ piše, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo povzročijo državni organi pri opravljanju svoje službe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, in je pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je vlogo tožene stranke, ki je bila naslovljena kot „D.“ z dne 4. 12. 2013, pravilno, na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP, zavrglo. Tožnik namreč ni ravnal skladno s pozivom sodišča, ki ga je s sklepom z dne 7. 1. 2014 pozvalo, da v roku 8 dni pojasni, ali ta vloga predstavlja pritožbo ali kakšno drugo vlogo in zoper katero sodno odločbo je vložena. Tožnik v postavljenem roku tega ni storil in sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z opozorilom, ki ga je vseboval tudi sklep z dne 7. 1. 2014, ter vlogo pravilno zavrglo. Ker je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z že navedeno določbo ZPP o nerazumljivih in nepopolnih vlogah, je pritožba tožene stranke neutemeljena. Zaradi tega jo je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 364. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

V zvezi s pritožbenimi insinuacijami o „tandemu“ sodnikov delovnega sodišča in odvetniške pisarne, ki zastopa tožnika, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so te brez podlage in žaljive, vendar se pritožbeno sodišče zaenkrat ni odločilo za kaznovanje tožene stranke. Toženi stranki še enkrat pojasnjuje, da ZPP natančno določa postopek. Sodišče mora prejeto tožbo poslati toženi stranki v odgovor in ta mora v postavljenem roku nanjo odgovoriti. Če tega ne stori, sodišče izda zamudno sodbo. Zamudna sodba je torej posledica neaktivnosti tožene stranke. Iz spisa izhaja, da je bila toženi stranki tožba skupaj z opozorilom o posledicah vročena 15. 4. 2013. Ker tožena stranka v postavljenem 30 dnevnem roku nanjo ni odgovorila, je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, s katero je v pretežnem delu tožbenemu zahtevku ugodilo. Postopek je bil natančno obrazložen tako v zamudni sodbi sodišča prve stopnje kot tudi v sodbi pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 692/2013 z dne 19. 9. 2013. Očitno je, da tožena stranka ni ravnala skrbno, ko na tožbo ni odgovorila in želi sedaj krivdo za posledice lastne neskrbnosti prevaliti na pooblaščenca tožnika in sodišče. Vsak, tudi delavci tožene stranke, ima ustavno pravico vložiti tožbo, s katero zahteva odpravo nepravilnosti oziroma plačilo za delo. Sodišče sodi po Ustavi RS in zakonih, stranke pa imajo pravico in dolžnost v postopku sodelovati. Če pa te pravice ne izkoristijo, jih doletijo z zakonom predpisane posledice, kot je bilo v konkretnem primeru.