Jedro

Ker bo tožena stranka o tem delu zahtevka odločila s posebno delno odločbo, je tožba preuranjena v tem delu zahtevka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano delno odločbo, vrnila v last in posest upravičencem G.K., E.P. in A.P. tisti del podstrešja zgradbe M. 9, parc. št. 9, vl. št. 220, k.o. L., ki je bil z delno odločbo opr. št. ... z dne 21.10.1993, izvzet iz denacionalizacije. Tožena stranka je svojo odločitev obrazložila s sledečim: E.P. in G.K. sta vložila zahtevo za denacionalizacijo nepremičnine M. 9 v Ljubljni. O denacionalizaciji dela podržavljene nepremičnine je bilo že odločeno z navedeno delno odločbo z dne 21.10.1993. Del podstrešja se takrat glede na dejstvo, da ga je tedanja Občina Ljubljana oddala fizičnim osebam za izgradnjo stanovanj na podlagi odločbe Komiteja za urejanje prostora Občine Ljubljana opr. št. 351-305/89-07/SR z dne 15.4.1991, upravičencem ni vrnil. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo z dne 10.11.1994 odpravilo navedeno odločbo Komiteja za urejanje prostora, zato je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo.

Tožeči stranki v tožbi navajata, da je tožena stranka sicer pravilno odločila, spregledala pa je dejstvo, da je del podstrešja, ki je z nacionalizacijo prešel v družbeno lastnino, enosobno stanovanje v izmeri 38,29 m2, katerega lastnik je K.B. na podlagi prodajne pogodbe št. ... z dne 15.8.1988. Tega dela podstrešja zato upravičencem ni mogoče vrniti v naravi in predlagajo, da sodišče izpodbijano delno odločbo v delu, ki se nanaša na podstrešno stanovanje spremeni tako, da se upravičencem izplača odškodnina v obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, dostavila pa je upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe in gradiva v upravnem spisu izhaja, da sta tožeči stranki z vlogo z dne 14.10.1992 zahtevali vrnitev podržavljenega premoženja - zgradbe in zemljišča M. 9, parc. št. 9, vl. št. 220 k.o. L. Premoženje je bilo podržavljeno na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč z odločbo Komisije za nacionalizacijo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center št. ... Iz nacionalizacije so bili izvzeti posamezni deli zgradbe in puščeni v lasti prejšnjih solastnikov. Zahtevek za denacionalizacijo je bil postavljen na splošno in sta tožeči stranki šele po izdaji izpodbijane delne odločbe dne 29.4.1996 poslali toženi stranki "pripravljalno vlogo in urgenco", ki dejansko pomeni spremembo zahtevka glede tega dela podržavljenega premoženja.

Tožena stranka je najprej z odločbo št. ... z dne 21.10.1993 vrnila razlaščencem nacionaliziran del nepremičnine M. 9 v Ljubljani, razen tistega dela podstrešja, ki je bilo fizičnim osebam oddano za gradnjo stanovanj na osnovi dovoljenj pristojnega upravnega organa, s pripombo, da bo o tem odločeno s posebno odločbo. Potem, ko je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo z dne 10.11.1994 odpravilo odločbo Komiteja za urejanje prostora Občine Ljubljana Cemter št. 351-505/89-07/RS z dne 15.4.1991 o oddaji podstrešja zgradbe M. 9 v Ljubljani fizičnim osebam za izgradnjo stanovanj, je tožena stranka izdala še delno odločbo, ki je predmet tega upravnega spora. S to odločbo je tožena stranka vrnila upravičencem tisti del podstrešja, ki je bil z odločbo z dne 21.10.1993 izvzet iz denacionalizacije zaradi oddaje dela podstrešja Ljubljanski stanovanjski zadrugi za izgradnjo stanovanj. V tej delni odločbi glede na navedeno tožena stranka ni odločala o enosobnem stanovanju, ki ga je na podlagi prodajne pogodbe št. ... z dne 15.8.1988 pridobil v last K.B. Tožena stranka je tako že izdala dve delni odločbi, s katerima je vračala dele podržavljenega premoženja upravičencem na podlagi zahteve za denacionalizacijo z dne 14.10.1992. Ker iz dosedanjih delnih odločb ne izhaja, da je tožena stranka že odločila o delu podstrešja, ki je sedaj enosobno stanovanje v izmeri 38,29 m2, bo o tem odločila z novo delno odločbo in tako v celoti rešila zahtevek po njegovem obsegu. Ker bo tožena stranka o tem delu zahtevka odločala s posebno delno odločbo, je tožba s katero se izpodbija delna odločba z dne 25.4.1996, preuranjena.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih - ZUS (Uradni list SFRJ, št. 4/77). Določbo ZUS je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).