Jedro

Pritožba pa ni utemeljena glede zavrženja predloga o zaznambi prepovedi iz predlagane začasne odredbe v sodnem registru Okrožnega sodišča v Kranju. Postopek vpisa v sodni register je posebna oblika nepravdnega postopka, ki ga vodi okrožno sodišče, pristojno za vodenje sodnega registra (glej III. 101. člena Zakona o sodiščih). V določbah o postopku vpisa v sodni register po zakonu o sodnem registru (Ur.l. RS št. 13/94) je registrsko sodišče tisto, ki je pristojno za vse vrste vpisov v sodnem registru, kot javni knjigi (glej 1. odst. 20. čl. ZSreg. Zaradi navedenega ima prav prvostopno sodišče, da, kot redno sodišče v predmetnem izvršilnem postopku ne more nalagati stvarno pristojnemu registrskemu sodišču predlagani vpis zaznambe v sodni register. Predlog tudi nima podlage v določbah ZIZ o vrsti odredb za zavarovanje nedenarnih terjatev (glej 273. čl. ZIZ).

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in IV. izreka) razveljavi ter zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem izpodbijanem delu (III. izreka) se pritožba zavrne in se v tem obsegu sklep sodišča prve stopnje potrdi. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo: "I. Ugovor stvarne pristojnosti se zavrne. II. Predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: 1."M. D., Gradnikova 133, R. se prepove odsvojitev, obremenitev ali kakršnokoli drugačno razpolaganje s poslovnim deležem ali s pravicami, ki iz tega poslovnega deleža izhajajo v družbi K., podjetje za proizvodnjo, predelavo in montažo naravnega kamna d.o.o., S. 3b, K., ki je nanj vpisan v višini 795.000,00 SIT, v sodnem registru Okrožnega sodišča v Kranju pri vložku št. 10438500. 2.Upnik mora zoper dolžnika vložiti tožbo v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa o začasni odredbi. 3.Začasna odredba velja še 15 dni po pravnomočnosti odločbe v pravdnem postopku. 4.Ugovor zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve" s e z a v r n e . III. Predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: 2."Prepoved iz 1. točke tega sklepa se zaznamuje v sodnem registru pri Okrožnem sodišču v Kranju, pri vložku št. 10438500 za družbo K., podjetje za proizvodnjo, predelavo in montažo naravnega kamna d.o.o., S. 3b, K.". s e z a v r ž e . IV. Upnik je dolžan povrniti dolžniku 14.815,50 SIT izvršilnih stroškov, v roku 8 dni." Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik po svojem pooblaščencu, uveljavljal vse pritožbene razloge po 1. do 3. točki 1. odst. 338. čl. ZPP in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasil je pritožbene stroške. Iz pritožbenih navedb je razvidno, da upnik izpodbija prvostopni sklep v delu, v katerem je prvostopno sodišče njegov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo in predlog za zaznambo prepovedi po predlogu za izdajo začasne odredbe v sodnem registru, zavrglo (II. in III. izreka). Preizkus izpodbijanega sklepa pred sodiščem druge stopnje se tako nanaša na del, v katerem se ta izpodbija (glej I. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP). Pritožnik očita prvostopnemu sodišču nepravilno ugotovitev, da upnikova nedenarna terjatev ni izkazana, kakor tudi, da ni podana nevarnost onemogočanja uveljavitve terjatve in nastanka nenadomestljive škode za upnika, če predlagana začasna odredba ne bi bila izdana. Upnik se namreč brez ustreznega dodatka k pogodbi v zvezi z višino odsvojenega poslovnega deleža ne more, kot edini družbenik družbe K. d.o.o. K., S. 3b, vpisati v sodni register. Nepravilno pa je po mnenju pritožnika sodišče prve stopnje tudi zavrglo upnikov zahtevek za zaznambo predlagane prepovedi v sodnem registru Okrožnega sodišča v Kranju. Pritožba je deloma utemeljena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da upnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve na sklenitev pogodbe ali dodatka k pogodbi, ker je zatrjeval, da je pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 25.4.1995 (priloga A9) veljavna in izpolnjena in ni navedel, kakšen dodatek sploh želi skleniti. Iz razlogov prvostopnega sklepa še izhaja, da naj bi bil predmet sporne pogodbe nedopusten, ker naj bi dolžnik prenesel na upnika 100 % poslovni delež v družbi K. d.o.o. K., S. 3b, kar je "nekaj, česar nima". Iz osnovnih predpostavk za veljavno sklenitev pogodbe prvostopno sodišče zaključuje, da upnik obstoja nedenarne terjatve ni izkazal. Sodišče druge stopnje se s temi razlogi ne strinja. Ocenjuje tudi, da so pomanjkljivi, saj glede na zatrjevana dejstva v zadevi ne vsebujejo odločilnih dejstev oz. so v nasprotju z v zadevi zatrjevanimi (glej 14. točka 2. odst. 339. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ). Predlagatelj začasne odredbe je v predlogu (III. vloge na red. št. 1 spisa) navedel, da je zapis v 1. odst. 1. čl. pogodbe (priloga A9) o odsvojitelju D. M., kot edinemu družbeniku družbe očitno pomoten, saj je bil v nasprotju z dejanskim stanjem in podatki sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju, po katerih sta, kot družbenika vpisana upnikov pravni prednik in dolžnik. Nadalje je navedel, da je pomoten tudi zapis v drugem členu citirane pogodbe, po katerem odsvojitelj proda pridobitelju svoj 100 % poslovni delež, ter v 3. členu citirane pogodbe, po katerem znaša kupnina za 100 % poslovni delež 1,652.104,00 SIT. Ker pa sta se pogodbeni stranki po navedbah upnika dogovorili o manjšem (možnem) obsegu predmeta prodaje glede na dejansko lastninsko razmerje obeh v navedeni družbi in sta sklenjeno pogodbo (delnoĐ) tudi realizirali s plačilom oz. prejemom kupnine (priloga A8), gre po navedbah predlagatelja za očitne pomotne zapise v pogodbi (torej zmoto v izjavi - prim. 61. čl. ZOR), ki na voljo in nagib strank niso imeli vpliva, pač pa posledično onemogočili upniku vpis v sodni register na podlagi sporne pogodbe. Ta namreč ne vsebuje le določbe o odsvojitvi poslovnega deleža, pač pa tudi o posledičnih spremembah višine poslovnih deležev in družbenikov v sodnem registru za sporno družbo z omejeno odgovornostjo v skladu z določbami ZSreg in Uredbe o vpisu družb in drugih pr. oseb v sodni register. Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža je zato izpolnjena tedaj, ko se odsvojitev poočiti v javni knjigi. Po mnenju pritožbenega sodišča je upnik dovolj jasno navedel razloge za terjatev do dolžnika, pri čemer je le to opisal, kot terjatev na izstavitev listine, na podlagi katere bo mogoč vpis spremembe družbenikov in poslovnih deležev zaradi odsvojitve po sporni pogodbi v sodnem registru (IV. predloga). Že na podlagi dokaznega predloga - vpogleda v registrsko zadevo opr. št. Srg 232/99 bi se namreč sodišče prve stopnje lahko prepričalo, da upnik ne more doseči vpisa podatka o (svojem) poslovnem deležu v navedeni družbi, ker zanj ne razpolaga z ustrezno listino (glej 1. točko 1. odst. 34. čl. ZSReg). Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 20/2000 z dne 2.6.2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. Srg 232/99 z dne 8.1.2000 je namreč razvidno, da sporna pogodba, ki je bila predlaganemu vpisu sprememb v sodnem registru priložena, ne temelji na obstoječem stanju vpisanih podatkov v sodnem registru, po katerih pa ima dolžnik na dan 25.11.1997 (Srg 97/01587) (le) 53 % delež (795.000,00 SIT) in upnikov pravni prednik 47 % delež (705.000,00 SIT) in torej, dolžnik ni, kot naj bi izhajalo iz sporne pogodbe, edini družbenik navedene družbe. Brez sprememb (popravkov) v sporni pogodbi, ki se nanašajo izključno na (zatrjevano) pomotno navedeno ugotovitev, da je dolžnik edini družbenik navedene družbe, zaradi predpostavk, določenih v 34. čl. ZSReg upnik, kot kupec dolžnikovega poslovnega deleža ne more doseči dejanskemu stanju ustreznih sprememb v sodnem registru. Ker pa dolžnik sporno ureditev navedenega odklanja, bi sodišče prve stopnje lahko našlo v upnikovih trditvah zadostno podlago za verjetno izkazanost njegove terjatve do pogodbenega partnerja (glej 1. odst. 272. čl. ZIZ). Ob navedenem je po mnenju pritožbenega sodišča prvostopno sodišče tudi zmotno ocenilo vprašanje obstoja druge predpostavke za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve (glej 2. odst. 272. čl. ZIZ). Zlasti je vprašljiv zaključek, da bi "z izdano začasno odredbo dolžnik lahko utrpel škodo, če ne bi mogel razpolagati s svojim deležem ali pravicami iz njega". Sporno vprašanje obravnavanega primera je namreč uperjeno prav na potrebno ugotovitev o obsegu dolžnikovega poslovnega deleža v družbi. V mejah predloga se ta kaže zgolj na obstoječih podatkih sodnega registra, ne pa dejanskih, ki naj bi izhajali iz izvršene sporne pogodbe. Ta zaenkrat (toliko glede dolžnikovega izvajanja v predmetnem postopku) ni niti razveljavljena, niti spoznana za nično. Do vprašanja obstoja druge predpostavke za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve se bo moralo prvostopno sodišče opredeliti zlasti upoštevajoč posledice publicitetnega učinka vpisanih podatkov v sodnem registru v razmerju do njihove zatrjevane spremembe na podlagi sporne pogodbe. S temi razlogi je sodišče druge stopnje pritožbi deloma ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo glede zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe in odločitve o izvršilnih stroških (II. in IV. izreka). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva v tej odločbi navedene razloge, na podlagi predlagateljevih in nasprotnikovih navedb in dokazov (tudi s pritožbo predloženih) vsestransko obravnava predlog in o njem nato ponovno odloči. Pritožba pa ni utemeljena glede zavrženja predloga o zaznambi prepovedi iz predlagane začasne odredbe v sodnem registru Okrožnega sodišča v Kranju. Postopek vpisa v sodni register je posebna oblika nepravdnega postopka, ki ga vodi okrožno sodišče, pristojno za vodenje sodnega registra (glej III. 101. člena Zakona o sodiščih). V določbah o postopku vpisa v sodni register po zakonu o sodnem registru (Ur.l. RS št. 13/94) je registrsko sodišče tisto, ki je pristojno za vse vrste vpisov v sodnem registru, kot javni knjigi (glej 1. odst. 20. čl. ZSreg. Zaradi navedenega ima prav prvostopno sodišče, da, kot redno sodišče v predmetnem izvršilnem postopku ne more nalagati stvarno pristojnemu registrskemu sodišču predlagani vpis zaznambe v sodni register. Predlog tudi nima podlage v določbah ZIZ o vrsti odredb za zavarovanje nedenarnih terjatev (glej 273. čl. ZIZ). S temi razlogi je bilo potrebno v navedenem delu pritožbo zavrniti in potrditi pravilen sklep prvostopnega sodišča (III. izreka). Po določbi 3. in 4. odst. 165. čl. ZPP je odločitev o stroških tega postopka pridržana za končno odločbo.