Jedro

Republiko Slovenijo je šteti kot "običajno prebivališče" predlagateljice v smislu 3. člena Uredbe Bruselj IIb, saj ugotovljena dejstva kažejo, da gre za kraj, kjer je predlagateljica vse od leta 2019 stalno fizično prisotna ter vključena tako v socialno kot družinsko okolje.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za razvezo zakonske zveze, dodelitev otrok in določitev stikov. Utemeljilo je, da slovensko sodišče na podlagi določb Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku za odločanje o predmetnem predlogu ni pristojno.

2.Predlagateljica v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tem nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Predlaga razveljavitev z ugotovitvijo, da je o predmetnem sporu pristojno odločati sodišče Republike Slovenije ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v meritorno sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb je v t.i. Uredbi Bruselj IIb kot se pogovorno imenuje Uredba Sveta (EU) št. 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (UL L 178, 2.7.2019). V pritožbi predlagana nova dejstva in dokaze je namreč moč upoštevati na podlagi 34. člena ZNP-1, ker so v korist obeh mladoletnih otrok, katerih starša sta udeleženca tega postopka, ter katerih pravice in pravni interesi se z vložitvijo obravnavanega predloga tudi zasledujejo.

5.Glede na to, da iz navedb predlagateljice in dokaznih listin v spisu izhaja, da je predlagateljica predlog vložila na dne 12. 4. 2024, da je v Republiki Sloveniji redno za polni delovni čas zaposlena vse od 15. 7. 2019 dalje, da tu prebiva in živi z otrokoma, ki obiskujeta osnovno šolo in obšolske dejavnosti, da je tu prebivala cela družina do konca oktobra 2023, ko je nasprotni udeleženec odšel živet nazaj v Bosno in Hercegovino, da je predlagateljica z otrokoma po odhodu nasprotnega udeleženca ostala v Republiki Sloveniji, kjer ima sama in otroka tudi začasno prebivališče, za stanovanje pa ima sklenjeno najemno pogodbo, je zaključiti, da je izpolnjen pogoj (v) iz 1.a odstavka 3. člena Uredbe Bruselj IIb. Po tem je namreč sodišče države članice pristojno glede razveze, če na njenem ozemlju vlagatelj običajno prebiva, če je prebival tam najmanj leto dni neposredno pred vložitvijo zahtevka. Republiko Slovenijo je šteti kot "običajno prebivališče" predlagateljice v smislu 3. člena Uredbe Bruselj IIb, saj zgoraj ugotovljena dejstva kažejo, da gre za kraj, kjer je predlagateljica vse od leta 2019 stalno fizično prisotna ter vključena tako v socialno kot družinsko okolje.

6.Pristojnost v sporu zvezi s starševsko odgovornostjo je podana po (i) pogoju iz 1.a odstavka 10. člena Uredbe Bruselj IIb. Otroka imata namreč bistveno povezavo z Republiko Slovenijo zlasti iz razloga, ker predlagateljica, ki je nosilka starševske odgovornosti, v tej državi običajno prebiva.

7.Pritožbi je bilo tako potrebno ugoditi in izpodbijani sklep, ki ga je sodišča prve stopnje izdalo po uradni dolžnosti, razveljaviti (3. točka 365. člena, 366. člen in 355. člen ZPP).

8.Ker je odločitev o stroških odvisna od odločitve o glavni stvari, jo je bilo potrebno zaradi razveljavitve pridržati za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).