Jedro

Pritožnik nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, s katerim je bil v zemljiški knjigi pri pritožnikovih nepremičninah odrejen izbris zaznambe sklepa o izvršbi ter vknjižba izbrisa hipoteke. Navedena vpisa sta opravljena v njegovo korist in svojega pravnega položaja glede tega sploh ne more več izboljšati.

Izrek

Pritožba se zavrže. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pri nepremičninah parc. št. 160/2, 169/1, 170/5, 487/12, k.o. X, last V. R. do 186/1176, k.o X, in pri nepremičninah parc. št. 427/17, 540, k.o Ž., last V. R. do 186/1176, odredilo izbris zaznambe sklepa o izvršbi z dne 19. 1. 2005, opr. št. In 2005/00004, za terjatev upnika R. S., ter vknjižbo izbrisa hipoteke za znesek 332.081,00 SIT s pripadki in stroškov upnika v znesku 19.002,00 SIT v korist upnika R. S. Proti sklepu se pritožuje dolžnik V. R. in navaja, da je moral prostovoljno plačati svojo obveznost in sedaj zahteva vrnitev tega zneska. Nadalje zatrjuje, da so bili vsi sklepi in postopki v zvezi z ugotavljanjem lastništva njegove matere nezakoniti in nepravilni, zato zahteva, da se ji popravijo krivice. Dodaja še, da je bila zaradi navedenih kršitev njegovi materi ter celi njegovi družini povzročena velikanska materialna škoda duševnega trpljenja ter vzeta čast in ugled. Predlaga ugoditev pritožbi.

Pritožba ni dovoljena.

Po določbi 4. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) pritožba ni dovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo. Vsakdo, ki zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje, na kar mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.

Po presoji pritožbenega sodišča pritožnik nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, s katerim je bil v zemljiški knjigi pri pritožnikovih nepremičninah odrejen izbris zaznambe sklepa o izvršbi ter vknjižba izbrisa hipoteke. Navedena vpisa sta opravljena v njegovo korist in svojega pravnega položaja glede tega sploh ne more več izboljšati. Če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo je takšna pritožba nedovoljena in jo je potrebno zavreči. Na pritožbene navedbe pritožnika, v katerih opozarja na domnevne krivice, ki so bile storjene njeni materi ter na napake v izvršilnem postopku, pritožbeno sodišče v okviru presoje pravilnosti izpodbijanega sklepa ne odgovarja. Če sta bila pritožnik ali njegova mati kakorkoli prizadeta v svojih pravicah, bosta morala zadoščenje poiskati v kakšnem drugem postopku.

Ker pritožnik torej ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo, je ta na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP nedovoljena. Nedovoljeno pritožbo pa pritožbeno sodišče na podlagi določbe 1. točke 3.odstavka 161. člena ZZK-1 zavrže, če tega ni storil že zemljiškoknjižni sodnik. Na podlagi citiranega zakonskega določila pritožbeno sodišče hkrati dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.