Jedro

Po določbi prej veljavnega tretjega odstavka 282. člena ZPP je veljala domneva, da se v primeru, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride nobena stranka, šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa natančno povzelo potek postopka ter pravilno utemeljilo odločitev o tem, da tožnikova odsotnost ni bila opravičljiva. Tožnik se je namreč vsakič po prejemu vabila na poravnalni narok in prvi narok skliceval na nujno službeno odsotnost v tujini, pri tem pa kljub večkratnim pozivom prvostopenjskega sodišča, naj predloži ustrezna dokazila, tega ni storil. Pravilno je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da tudi morebitna dalj časa trajajoča službena odsotnost, če bi jo tožnik izkazal, ne predstavlja dogodka, ki ga ni mogoče vnaprej predvideti in z njim računati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožba v obravnavani zadevi umaknjena in da se postopek ustavi. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti 575,38 EUR pravdnih stroškov.

2. Tožnik v pritožbi zoper sklep navaja, da je izdan zmotno, enostransko in na njegovo veliko škodo. Sodišče je namreč uradno večkrat obvestil, da je zaradi humanitarnega dela pri UN (OZN) v tujini, kjer dela na humanitarno-socialno-ekonomsko-energetskih projektih za splošno dobro ljudi in za lepši jutri. Uradno je do 15. 7. 2023 registriran opazovalec UN, torej službeno zaseden v tujini, o čemer je sodišču posredoval dokumente. Poleg tega je sodišče obvestil in prosil, naj se sodna obravnava razpiše na termin po 15. 7. 2021, a tega ni upoštevalo. Tožbe ni umaknil niti ni predlagal, da se postopek ustavi. Če bo prišlo do pravnomočnosti sklepa, bo oškodovan za znesek med 50.000 in 100.000 EUR. Predlaga nadaljevanje postopka po 12. 7. 2021. 3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev o umiku tožbe in ustavitvi postopka sprejelo na podlagi domneve iz tretjega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki je bil v veljavi pred sprejemom novele ZPP-E1. Tožnik je tožbo vložil 2. 12. 2014, zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo skladno s prehodno določbo prvega odstavka 125. člena ZPP-E, ki določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, konča po določbah do sedaj veljavnega zakona, če ni v tem členu drugače določeno. Po določbi prej veljavnega tretjega odstavka 282. člena ZPP pa je veljala domneva, da se v primeru, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride nobena stranka, šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.

6. Sodišče prve stopnje je pravdni stranki ponovno (že sedmič) vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za dne 18. 5. 2021, a se niti tožnik niti toženec nista udeležila naroka, pri čemer iz podatkov sodnega spisa izhaja, da sta bila nanj pravilno povabljena. Tožnik je bil tudi pravilno opozorjen na pravne posledice, če se naroka ne bo udeležil. 7. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa natančno povzelo potek postopka ter pravilno utemeljilo odločitev o tem, da tožnikova odsotnost ni bila opravičljiva. Tožnik se je namreč vsakič po prejemu vabila na poravnalni narok in prvi narok skliceval na nujno službeno odsotnost v tujini, pri tem pa kljub večkratnim pozivom prvostopenjskega sodišča, naj predloži ustrezna dokazila, tega ni storil. Predložena kopija listine (priloga A8) tudi po presoji pritožbenega sodišča ne dokazuje upravičene odsotnosti tožnika na zadnjem naroku za glavno obravnavo, pri čemer je sodišče prve stopnje pred tem šestkrat narok preložilo na prošnjo tožnika zaradi njegove zatrjevane službene odsotnosti oz. domnevne bolezni, delno pa tudi zaradi splošno znanih razmer v državi (epidemija Covid-19). Iz kopije izkaznice prostovoljca Združenih narodov ne izhaja, kot pravilno poudarja prvostopenjsko sodišče, niti za kakšno prostovoljstvo naj bi šlo in kakšne zadolžitve naj bi tožnik opravljal, niti konkretne okoliščine o tem, zakaj se tožnik ni mogel udeležiti obravnave na sodišču. Pravilno je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da tudi morebitna dalj časa trajajoča službena odsotnost, če bi jo tožnik izkazal, ne predstavlja dogodka, ki ga ni mogoče vnaprej predvideti in z njim računati. V pritožbi ponovljenih pavšalnih trditev tožnika, da je bil uradno službeno zaseden v tujini in da se zato ni mogel udeležiti naroka za glavno obravnavo, sodišče druge stopnje glede na zgoraj navedeno ne more upoštevati.

8. Tožnik v pritožbi ne zanika ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo pravočasno prejel, in ker svoje odsotnosti ni opravičil, so izpolnjeni pogoji za domnevo umika tožbe po določbi tretjega ostavka 282. člena ZPP, ki je bila v veljavi pred uveljavitvijo ZPP-E. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), saj niso podani pritožbeni razlogi in tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

9. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP. Glede na vsebino odgovora na pritožbo, ki v bistvenem zgolj povzema obrazložitev izpodbijanega sklepa in pritrjuje njegovim zaključkom, mora toženec sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-E (Uradni list RS št. 10/2017), ki se je začel uporabljati 14. 9. 2017.