Jedro

Okoliščina, da predlagateljica ni formalna imetnica zaščitene kmetije, ker se je nanjo primožila, ne more imeti vpliva na pravilnost odločitve, saj predlagateljica od poroke naprej, to je vrsto let, živi in dela na zaščiteni kmetiji. Večja višina solastnega deleža prvi nasprotni udeleženki sama po sebi ne daje te prednosti, da bi moralo sodišče upoštevati njen predlog za delitev spornih nepremičnin, prav tako za odločanje ni odločilen dosedanji način uporabe. Upravičen interes je pravni standard, ki ga sodišče upošteva in oceni v vsakem primeru posebej.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje solastno premoženje razdelilo tako, da je predlagateljici in prvi nasprotni udeleženki podelilo v last in posest parcelo 25/3 k. o. X, vsaki do ene polovice, prvi nasprotni udeleženki V. P. pa parcele 19/8, 20, 22, 24 in 26 k. o. X ter predlagateljici in drugi nasprotni udeleženki naložilo plačilo razlike v vrednosti 1.652,00 EUR prvi nasprotni udeleženki. Istočasno je zavrnilo ugovor prve nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi ter da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom.

2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje prva nasprotna udeleženka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagateljici in drugi nasprotni udeleženki dodeli v izključno last parcelo 19/8 k. o. X, vse ostale parcele pa njej, podrejeno pa da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi prva nasprotna udeleženka navaja, da je sodišče napačno, brez vsakega dokazilo štelo, da je predlagateljica imetnica zaščitene kmetije oziroma, da ima status kmeta, saj se je le primožila na zaščiteno kmetijo. Napačna je ugotovitev, da bi dodelitev parcele 19/8 posegla znotraj celotnega območja kmetije prve nasprotne udeleženke, saj ta parcela leži na robu kmetije prve nasprotne udeleženke. V nobenem primeru parcela 20 ni enklava, ki bi bila obkrožena le s parcelo 19/8. Prva nasprotna udeleženka je na parcelah 25/3, 24 in 22 izvedla arondacijo kmetijskih zemljišč, poleg tega sodišče ni upoštevalo, da prva nasprotna udeleženka živi v neposredni bližini parcele 25/3, predlagateljica pa 3 – 4 kilometre stran, druga nasprotna udeleženka pa živi na D., poleg tega sodišče ni upoštevalo, da znaša solastninski delež prve nasprotne udeleženke 4/6. Če bi sodišče upoštevalo vse te okoliščine, bi ugotovilo, da je prva nasprotna udeleženka izkazala upravičen interes za dodelitev parcele 25/3. 3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega odločanja je pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede razdružitve solastnega premoženja, ne pa tudi odločitev v zvezi z začasno odredbo, saj prva nasprotna udeleženka v tem delu odločitve sodišča prve stopnje ne izpodbija. Solastniki sporazumno določijo način delitve stvari, če takega sporazuma ni, o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi del stvari za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika; v nadaljevanju SPZ). V svojem odločanju je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je predlagateljica izkazala upravičen interes, da se njej in drugi nasprotni udeleženki dodeli parcela 25/3 k. o. X glede na vrednost solastninskega deleža v naravi in ob upoštevanju, da od poroke živi na zaščiteni kmetiji, katere formalni nosilec je sedaj kot prevzemnik njen sin, da sporna parcela leži na obrobju solastnih zemljišč in ostane kmetija prve nasprotne udeleženke zaokrožena, prav tako ni potrebno ustanavljati služnosti. Vse te okoliščine tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazujejo upravičen interes predlagateljice po taki delitvi kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Okoliščina, da predlagateljica ni formalna imetnica zaščitene kmetije, ker se je nanjo primožila, ne more imeti vpliva na pravilnost odločitve, saj predlagateljica od poroke naprej, to je vrsto let, živi in dela na zaščiteni kmetiji. Večja višina solastnega deleža prvi nasprotni udeleženki samo po sebi ne daje te prednosti, da bi moralo sodišče upoštevati njen predlog za delitev spornih nepremičnin, prav tako za odločanje ni odločilen dosedanji način uporabe, kot trdi v pritožbi prva nasprotna udeleženka. Upravičen interes je pravni standard, ki ga sodišče upošteva in oceni v vsakem primeru posebej in ni nekega pravila kot se pri sklicevanju na sobno prakso sklicuje pritožnica. Izpodbijani sklep je obrazložen in je neutemeljena pavšalna trditev, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti in da odločitev sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih.

6. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo prve nasprotne udeleženke zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).