Up-330/97

16.12.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe S. R. iz I., ki ga zastopa E. D., odvetnik v P. na seji dne 16. decembra 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba S. R. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 167/96 z dne 9.10.1997, sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 832/95 z dne 3.1.1996 in sodbo Okrajnega sodišča v Kopru št. P 677/92 z dne 3.10.1995 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik ni uspel s tožbenim zahtevkom, da mu mora tožena stranka vrniti večji del vsote, ki ji jo je bil nakazal julija 1991. Zavrnitev temelji na presoji sodišč, da ni šlo za nakup stanovanjske pravice, temveč za sicer nenapisano, a obojestransko uresničeno pogodbo, po kateri je tožnik pridobil prazno stanovanje in po tedaj šele pričakovanem Stanovanjskem zakonu postal tudi njegov lastnik, kupnino pa je zanj plačala tožena stranka.

2.Pritožnik trdi, da mu je s takimi sodbami kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave); izrecno navaja še pravico do enakosti pred zakonom in do pravičnega sojenja.

Slednji sta, kadar gre za izpodbijanje sodnih odločb, vsebinsko zajeti v pravici iz 22. člena Ustave.

3.Ko tako trditev utemeljuje, pritožnik ponavlja, zakaj bi po njegovem moralo biti ugotovljeno drugačno dejansko stanje (da je šlo namreč za nakup stanovanjske pravice, taka pogodba pa je nična). Poleg tega zatrjuje, da je sodišče v drugem, enakem primeru, namreč v zadevi št. P 509/92 istega prvostopnega sodišča, razsodilo drugače.

4.Pritožnik izrecno predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb Vrhovnega in višjega sodišča, smiselno pa tudi prvostopne sodbe.

5.Nezadovoljnost z dejanskim stanom, ugotovljenim v pravdi, sama po sebi ni argument za kršitev človekove pravice do enakega sodnega varstva pravic. Ustavno sodišče ni pristojno presojati, ali je bilo dejansko stanje v pravdi prav ali morda zmotno ugotovljeno; na ta način bi postala ustavna pritožba še eno pravno sredstvo rednega sojenja, Ustavno sodišče pa še ena instanca rednega sodstva. Za kršitev pritožnikove človekove pravice iz 22. člena Ustave pa bi na primer lahko šlo, ko bi sodišče pritožniku v škodo uporabilo materialno pravo drugače kot v drugih enakih primerih, kot skuša pritožnik izkazati z sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 167/96, s čimer pa ne more imeti uspeha: v tej primerjani zadevi gre ravno za nakup stanovanjske pravice, v pritožnikovi pa, kot so ugotovila sodišča, ne.

6.Očitno torej v tej zadevi ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnik, zato ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednik. dr. Lojze Ude in člana Franc Testen ter dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude