Jedro

Solastninski delež je računsko določen idealni delež stvari, zato ni pomembno, kateri del nepremičnine je to v naravi oziroma katere dele parcele in stavbe obsega. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni opravilo ogleda, ki bi pokazal, da tretji in dolžnik posedujejo in uporabljajo določen delež parcele ter da je vsakemu izmed njih mogoče v skladu z njegovim deležem določiti natančno stavbišče, saj to za odločitev sploh ni pomembno. Vprašanje, kateri del nepremičnine v naravi solastnik dejansko uporablja, bi bilo pravno pomembno v postopku delitve solastnine, ne pa v izvršilnem postopku pri prodaji (solastninskega deleža) nepremičnine.

Izrek

I. Pritožba tretjih M. S. in I. G. se zavrne in sklep potrdi.

II. Tretji sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tretjih M. S. in I. G. z dne 7. 3. 2016 in sklenilo, da sami nosita stroške ugovora.

2. Proti sklepu se pravočasno pritožujeta tretji in navajata, da je sodišče napačno uporabilo določbe SPZ in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni opravilo ogleda, ki bi pokazal, da tretji in dolžnik uporabljajo in posedujejo določen delež parcele, ki predstavlja stavbišče delov stavb, pri čemer je možno določiti vsakemu izmed njih v skladu z njihovim deležem natančno stavbišče. Pojasnjujeta, da gre za podolgovato stavbo in se lastnina ne pokriva po nadstropjih in s tem etažno, pač pa po dolžini parcele, zato etažna delitev ne pride v poštev in je možna le delitev parcele. Menita, da ni logična ugotovitev sodišča, da izvršba ne meri na deleža tretjih, glede na definicijo idealnega deleža. Ta je odstotek ali ulomek od neke celote in fizično ni opredeljen. Izvršba na idealni delež tako meri na celotno nepremičnino, sodišče pa šteje, da izvršba ne meri na delež posameznega solastnika, če je ta poznan. Sodišču dalje očitata kršitev določb ZIZ in ZPP, ker nista prejeli sodnih pisanj in tudi ne sklepa o izvršbi, saj je bil prvi dokument, ki sta ga prejeli, odredba o prodaji. Pritožbenemu sodišču predlagata, da sklep o izvršbi ter vsa izvršilna dejanja razveljavi, izvršbo ustavi in upnike obveže k plačilu stroškov postopka.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno; če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana, se šteje, da je ugovor neutemeljen (prvi in peti odstavek 64. člen ZIZ). Tretji mora torej ugovor obrazložiti in v njem verjetno izkazati obstoj svoje pravice, sicer sodišče ugovor zavrne.

7. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje je bila v predmetnem izvršilnem postopku izvršba predlagana in dovoljena samo na dolžnikov solastninski delež 7/24 nepremičnine z ID znakom 001, ne pa tudi na solastninska deleža tretjih na tej nepremičnini.

8. Po določbi prvega odstavka 65. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež). Solastninski delež je tako računsko določen idealni delež stvari, zato ni pomembno, kateri del nepremičnine je to v naravi oziroma katere dele parcele in stavbe obsega. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni opravilo ogleda, ki bi pokazal, da tretji in dolžnik posedujejo in uporabljajo določen delež parcele ter da je vsakemu izmed njih mogoče v skladu z njegovim deležem določiti natančno stavbišče, saj to za odločitev sploh ni pomembno. Vprašanje, kateri del nepremičnine v naravi solastnik dejansko uporablja, bi bilo pravno pomembno v postopku delitve solastnine(1), ne pa v izvršilnem postopku pri prodaji (solastninskega deleža) nepremičnine.

9. Na pritožbeni očitek, da tretji nista prejeli sodnih pisanj in da je bil prvi dokument, ki sta ga prejeli, odredba o prodaji, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da jima je bila odredba o prodaji vročena na podlagi sedmega odstavka 181. člena ZIZ kot zakonitima predkupnima upravičenkama (tretji odstavek 66. člena SPZ), in da ne ZIZ in ne ZPP ne vsebujeta določb, ki bi določale, da morajo biti tudi predhodno izdana sodna pisanja vročena solastnikom nepremičnine, ki je predmet izvršbe. Glede na navedeno pritožbeno sodišče kot neutemeljen zavrača očitek o kršitvah ZIZ in ZPP.

10. Glede odločitve o stroških ugovora tretji nista navedli nobenih konkretnih pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče je v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, pri katerem pazi tudi na pravilno uporabo materialnega prava, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da jih tretji krijeta sami, saj ne gre za stroške, ki jih je upnik povzročil neutemeljeno (prim. šesti odstavek 38. člena ZIZ).

11. Ostale pritožbene navedbe za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve v izpodbijanem sklepu niso pravno pomembne, zato se pritožbeno sodišče do njih tudi ni posebej opredeljevalo (prim. prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 64. člena ZIZ ugovor tretjih pravilno zavrnilo, prav tako je pravilno odločilo, da tretji sami krijeta stroške ugovora. Ker je bila pritožba neutemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep potrdilo.

13. Tretji s pritožbo nista uspeli, zato sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Stvarnopravni zakonik v drugem odstavku 70. člena določa, da če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.