Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Notranje razmerje med organizatorji prireditve nima vpliva na pogodbeno razmerje, ki ga je vzpostavil eden izmed prirediteljev s tretjo osebo s svojo naročilnico. V pogodbenem razmerju s tretjim je bil le tisti od soorganizatorjev, ki je sklenil (z naročilnico) pogodbo s tretjim. Zato mora ta plačati naročena dela.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom z dne 16.9.1999 odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 57.456,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.7.1992 dalje do plačila in ji povrniti 30.028,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Proti sodbi se je tožena stranka pritožila in smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi obširno ponavlja vse svoje dotedanje trditve.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki v odgovor, ki ga ni vložila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je glede na določilo 1. odstavka 498. člena ZPP/99 uporabilo določila ZPP/77 in izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in v okviru določenem v 2. odstavku 365. člena ZPP. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje odločilno dejansko stanje ugotovilo v zadostnem obsegu in pravilno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izdala naročnilico tožeči stranki za objavo spornih obvestil in da je torej v pogodbenem razmerju s tožečo stranko bila ona. Pravilno je tudi zaključilo, da razmerje, ki ga je imela tožena stranka z ostalimi pokrovitelji prireditve, ne vpliva na pogodbeno razmerje, ki je nastalo z njeno naročilnico med njo in tožečo stranko. Pritožbene navedbe, s katerimi le ponavlja vse svoje dotedanje trditve, pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje ne morejo omajati. Ko je sodišče ugotovilo, da je izvedbo obvestil pri tožeči stranki naročila tožena stranka, je tudi materialnopravno pravilno odločilo, ko je zaključilo, da mora ona plačati opravljeno delo.
Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo tudi glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti.
Kršitev iz 2. odstavka 354. člena ZPP sodišče druge stopnje ni našlo, zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP).