Jedro

Fikcija vročitve nastopi 15 dan od dneva, ko je bilo naslovniku v hišnem predalčniku puščeno obvestilo. Pritožba, vložena po preteku 15-dnevnega roka, je prepozna.

Izrek

I. Zadevi, ki se pri Vrhovnem sodišču vodita kot I Up 214/2011 in I Up 215/2011, se združita v skupno obravnavo in odločanje tako, da postane osnovni spis I Up 214/2011. II. Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa.

Obrazložitev

1. Z v uvodu tega sklepa navedenima sklepoma je prvostopenjsko sodišče kot prepozni zavrglo tožnikovi pritožbi zoper sklepa tega sodišča I U 1259/2010-2 in I U 1300/2010-2, oba z dne 1. 3. 2011, s katerima sta bila zavrnjena njegova predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanih sklepov pojasnjuje način vročitve sklepa z dne 1. 3. 2011 tožniku in tek zakonskih rokov za vročitev ter se pri tem sklicuje na določbe 111., 112. in 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

3. Tožnik zoper oba sklepa vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da 142. člen ZPP določa, da je vročitev opravljena na dan, ko je na vratih ali v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, to je 3. 3. 2011, na kar je treba naslovnika opozoriti. Gre za nepravilno vročanje. Pisanje vroča vročevalec, ne pošta. Če je rok za pritožbo začel teči 19. 3. 2011, bi moral takrat naslovnik tudi dobiti pisanje, ki pa ga je prejel šele 21. 3. 2011. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v 98. členu določa, da je vročitev opravljena na dan, ko je oseba pisanje dejansko dobila, to pa je 21. 3. 2011, zato pritožbenega roka ni zamudil. Predlaga tudi vrnitev v prejšnje stanje.

K I. točki izreka:

4. Ker gre v obravnavanih zadevah za postopka o istem predmetu, saj tožnik v obeh primerih z vsebinsko enakimi razlogi izpodbija sklepa, izdana na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, ter glede na to, da sta v obeh zadevah stranki spora isti, so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov. Vrhovno sodišče je ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedeni zadevi združilo v skupno obravnavo in odločanje.

K II. točki izreka:

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. ZUS-1 v prvem odstavku 22. člena določa, da se za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe ZPP. Ker tek zakonskih rokov in način vročanja sodnih pisanj v ZUS-1 niso posebej urejeni, se za ta vprašanja uporabljajo določbe ZPP o vročanju in ne določbe ZUP, kot to zmotno navaja tožnik v pritožbi.

7. Po prvem odstavku 132. člena ZPP se pisanja vročajo po pošti, po varni elektronski poti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom. Sodišče lahko na predlog nasprotne stranke odredi, da se vročitev opravi po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje pisanj v fizični obliki ali po varni elektronski poti kot registrirano dejavnost (drugi odstavek 132. člena ZPP), stroške te vročitve pa založi predlagatelj take vročitve (tretji odstavek istega člena). Skladno s prvim odstavkom 142. člena ZPP se sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, vroča osebno stranki. Če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, se osebna vročitev fizični stranki opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti (kot v obravnavanem primeru), pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše (tretji odstavek 142. člena ZPP). Po četrtem odstavku istega člena se vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočila oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP). Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika (četrti odstavek 111. člena ZPP). V drugem odstavku 112. člena ZPP pa je določeno, da se v primeru, če se pošlje vloga po pošti priporočeno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

8. Zoper sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 1. 3. 2011, ki ju je tožnik izpodbijal s pritožbo, je bila na podlagi tretjega odstavka 73. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 dovoljena pritožba v roku 15 dni, o čemer je bil tožnik v obeh primerih pravilno poučen s pravnim poukom. Iz obvestil sodišču o opravljenih vročitvah, pripetih k sklepoma, izhaja, da pisanja ob poskusu vročitve ni bilo mogoče osebno vročiti naslovniku (tožniku) niti kakšnemu odraslemu članu njegovega gospodinjstva. Zato sta bili obe obvestili dne 3. 3. 2011 puščeni v njegovem hišnem predalčniku, skupaj z navedbo, kje sta pisanji in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik (tožnik) pisanji dvigniti. Ker naslovnik (tožnik) pisanj ni dvignil v roku 15 dni, odkar mu je bilo puščeno obvestilo, sta mu bili po preteku tega roka dne 21. 3. 2011 pisanji puščeni v hišnem predalčniku. Rok za dvig pisanj je tako začel teči dne 4. 3. 2011 in je potekel s pretekom dne 18. 3. 2011, ko je nastopila fikcija vročitve. Rok za pritožbo zoper oba sklepa z dne 1. 3. 2011 je tako začel teči dne 19. 3. 2011 in je potekel dne 2. 4. 2011, ker pa je bila to sobota, je skladno z določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP pritožbeni rok potekel s pretekom dne 4. 4. 2011. Ker ni sporno, da je tožnik pritožbi vložil priporočeno na pošto šele 5. 4. 2011 (zaznamka pošte na kuvertah, pripetih k pritožbama), sta bili pritožbi vloženi po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka in sta tako prepozni, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Datum, ko sta bili pisanji dejansko puščeni v nabiralniku, na tek rokov ne vpliva.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijana sklepa prvostopenjskega sodišča na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1. 10. Vrhovno sodišče zgolj pripominja, da je tožnikova predloga za vrnitev v prejšnje stanje sodišče prve stopnje s sklepoma I U 1259/2010-9 in I U 1300/2010-9 z dne 27. 12. 2011, zavrglo, Vrhovno sodišče pa je pritožbi zoper ta sklepa zavrglo s sklepoma I Up 140/2012 z dne 24. 4. 2012 in I Up 274/2012 z dne 28. 5. 2012.