Jedro

Pogojna narava ločitvene pravice, nastala v postopku zavarovanja z začasno oziroma predhodno odredbo, je potrjena tudi z novelo ZFPPIPP-F, po kateri je bil dopolnjen 3. odstavek 132. člena ZFPPIPP tako, da je bila dodana nova 4. točka, po kateri se postopek zavarovanja s začasno oziroma predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in se razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku. Navedena sprememba je pojasnjevalne narave, kar pomeni, da se uporablja tudi v primeru, če se je stečajni postopek začel že pred uveljavitvijo novele F.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se tožbeni zahtevek zavrne (1. točka izreka), tožeča stranka pa je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti 1.091,53 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude dalje do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ali pa izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in toženki naloži povrnitev pravdnih stroškov tožnice, skupaj s pritožbenimi stroški in zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in tožnici naloži povrnitev stroškov tega pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od izteka paricijskega roka dalje do plačila. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi je bil nad toženko po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani St 517/2011 z dne 4.4.2011 začet stečajni postopek (priloga A2), v katerem je tožnica med drugim prijavila tudi pravico do ločenega poplačila svoje denarne terjatve v višini 795.854,68 EUR iz naslova rubeža premičnin dolžnika, in sicer vozil Renault Traffic/Combi, Renault Kangoo Express, Škoda Fabia 1,2 in štirih vozil Škoda Fabia 1,4 (priloga A3). Stečajna upraviteljica je njeno terjatev priznala, ločitveno pravico pa prerekala, ker je na teh istih premičninah družba G, d.o.o., uveljavljala izločitveno pravico (osnovni seznam preizkušenih terjatev - prilogi A5 in A6). Iz tega razloga je tožnica vložila predmetno tožbo in v postopku zatrjevala, da je ločitveno pravico pridobila še pred začetkom stečajnega postopka na podlagi rubeža izvršitelja M. H. z dne 8.3.2011, ki je bil opravljen na podlagi sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 66/2011 z dne 16.2.2011 (potrdilo o opravljenem vpisu spremembe podatkov rubeža – priloga A4).

6. Po 1. odstavku 87. člena ZIZ upnik v izvršilnem postopku pridobi zastavno pravico na zarubljenih stvareh z rubežem, v primerih iz 3. odstavka 81. člena ZIZ pa z vpisom v register. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, pa je treba upoštevati, da je ločitvena pravica, pridobljena s predhodno odredbo, le pogojna. V tem primeru zastavna pravica obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (2. odstavek 264. člena ZIZ). Ker z začetkom stečaja postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica ne obstaja več (dr. N. Plavšak: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju z uvodnimi pojasnili z novelami ZFPPIPP-A do ZFPPIPP-D, GV Založba, Ljubljana, 2011, str. 52-53; tako tudi VSK sklep II Ip 388/2013 z dne 19.9.2013).

7. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je bila takšna interpretacija narave ločitvene pravice, nastale v postopku zavarovanja z začasno oziroma predhodno odredbo, potrjena tudi z novelo ZFPPIPP-F, po kateri je bil dopolnjen 3. odstavek 132. člena ZFPPIPP tako, da je bila dodana nova 4. točka, po kateri se postopek zavarovanja s začasno oziroma predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in se razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku (Ur. list št. 100, z dne 6.12.2013, letnik 2013). Ker je navedena sprememba pojasnjevalne narave, kar pomeni, da se uporablja tudi v primeru, če se je stečajni postopek začel že pred uveljavitvijo novele F, jo je treba upoštevati tudi v konkretnem primeru (dr. N. Plavšak: Preostale novosti postopka prisilne poravnave v noveli ZFPPIPP-F, Pravna praksa – 2013, št. 49-50, str. 8, GV Založba, d.o.o., dne 19.12.2013).

8. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vprašanje obstoja izločitvene pravice družbe G., d.o.o., na spornih premičninah niti ni relevantno, ker je (pogojna) ločitvena pravica tožnice, pridobljena na podlagi rubeža in vpisa v register po predhodni odredbi z dne 16.2.2011, čeprav nastala že pred začetkom stečajnega postopka, z začetkom stečajnega postopka dne 4.4.2011 prenehala. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožnice zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Ker tožnica ni uspela s pritožbo, je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da sama krije pritožbene stroške. Prav tako tudi toženka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj njen odgovor ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča in v tem smislu ni bil potreben.