Jedro

Pri agencijski pogodbi po 823. členu OZ zastopnik nima pravice do provizije, če pogodba ni bila sklenjena, ne glede na njegov morebitni trud. Dogovor, po katerem je bila tožeča stranka upravičena do mesečnega fiksnega plačila v višini 800,00 EUR, tudi v primeru, če ne pridobi novih strank, ima značilnost pogodbe o naročilu (mandat), pri kateri se mandatar zaveže, da si bo prizadeval za mandanta opraviti določen posel oziroma posle in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Tveganje glede uspeha posla pri mandatni pogodbi bremeni naročitelja, zato je mandatarju dolžan plačati za njegov trud, čeprav posel ni bil končan z uspehom, zaradi katerega mu je mandant naročil opravo posla.

Mandatar se zaveže, da si bo prizadeval opraviti posel in s tem uresničiti naročiteljev interes ter da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno skrbnostjo. Tožeča stranka bi bila do prisojenega zneska upravičena pod pogojem, da je pri opravljanju posla ravnala z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se: - v I. točki izreka sodbe zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke še za plačilo zneska 800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 29. 9. 2017 dalje, - v III. točka izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki še pravdne stroške v višini 286,87 EUR (poleg že prisojenih 548,83 EUR) v petnajstih dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

II. Tožeča stranka mora v petnajstih dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 285,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki v roku petnajst dni od prejema te sodbe plačati 800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 2017 dalje do plačila (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek tožeče stranke za znesek 3.481,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 548,83 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je vložila pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; če pa se iz pritožbe ne vidi v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu (prvi odstavek 350. člena ZPP). Tožena stranka obsega pritožbenega izpodbijanja v pritožbi ni izrecno navedla, zato je pritožbeno sodišče ob upoštevanju navedene določbe štelo, da sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v I. ter III. točki izreka, in sicer v slednji glede nepriznanih stroškov.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da tožeča stranka uveljavlja plačilo računov po pogodbi o poslovnem sodelovanju, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 16. 9. 2016. Med vtoževanimi računi je bil tudi račun št. 016/2017 z dne 15. 9. 2017 v znesku 1.100,00 EUR, glede katerega je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke ter toženi stranki naložilo v plačilo del tega zneska v višini 800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 2017 dalje. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje gre za plačilo za opravljene storitve marketinga za mesec avgust 2017. Kot je bilo ugotovljeno, je tožeča stranka prejemala plačilo na podlagi uspešnosti pridobljene stranke. Poleg tega pa se je, do zneska 800,00 EUR, njena uspešnost ovrednotila na podlagi dosežene dnevne norme, ki se je ugotavljala glede na čas pogovora s posamezno stranko. V tem delu je bila torej tožeča stranka upravičena do plačila tudi, če ni pridobila novih strank pri trženju spletne strani ...com.

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da ne gre za spor iz delovnega razmerja ali po pogodbi o zaposlitvi. Sklenilo je, da gre za spor po pogodbi o poslovnem sodelovanju med dvema poslovnima subjektoma, ki ima naravo pogodbe o trgovskem zastopanju (agencijske pogodbe). Po presoji pritožbenega sodišča pa je iz povzetih dejanskih ugotovitev razvidno, da je sodišče prve stopnje poslovno razmerje med strankama zmotno opredelilo kot pogodbo o trgovskem zastopanju,1 saj pri agencijski pogodbi po 823. členu OZ zastopnik nima pravice do provizije, če pogodba ni bila sklenjena, ne glede na njegov morebitni trud.2 Dogovor, po katerem je bila tožeča stranka upravičena do mesečnega fiksnega plačila v višini 800,00 EUR, tudi v primeru, če ne pridobi novih strank, ima značilnost pogodbe o naročilu (mandat),3 pri kateri se mandatar zaveže, da si bo prizadeval za mandanta opraviti določen posel oziroma posle in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Tveganje glede uspeha posla pri mandatni pogodbi bremeni naročitelja, zato je mandatarju dolžan plačati za njegov trud,4 čeprav posel ni bil končan z uspehom, zaradi katerega mu je mandant naročil opravo posla.5

8. Mandatar se zaveže, da si bo prizadeval opraviti posel in s tem uresničiti naročiteljev interes ter da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno skrbnostjo. Tožeča stranka bi bila do prisojenega zneska upravičena pod pogojem, da je pri opravljanju posla ravnala z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi. Kot je bilo ugotovljeno, je tožnica za avgust 2017 toženi stranki predložila obračun svojega dela in evidenco opravljenih klicev. Po naključnem preverjanju potencialnih strank so pri toženki ugotovili, da s stranko, za katero je tožnica poročala, da jo je klicala dnevno, v resnici ni bila nikoli v kontaktu. Tožena stranka je tako ugotovila, da tožeča stranka dela ne opravlja korektno, saj je namesto potencialnih strank klicala sama sebe oziroma svojo telefonsko številko. Tožena stranka je zato 7. 9. 2017 sodelovanje s tožnico prekinila. Tožnica se sestanka, na katerem bi lahko pojasnila obračun opravljenega posla za pretekli mesec, ni udeležila.

9. Tožnica tudi v tem sodnem postopku ni podala nobenih konkretnih trditev, niti glede predpisane dnevne norme, niti glede storitev, ki naj bi jih za toženko opravila v avgustu 2017. Tudi sama je navajala zgolj to, da se je uspešnost vrednotila na podlagi dosežene dnevne norme, ki se je ugotavljala glede na čas pogovora s posamezno stranko (glej 3. točko dopolnitve tožbe). Iz tega razloga pa njene izpovedbe, da naj bi ji šlo fiksno plačilo 800,00 EUR kot vodji skupine, ni mogoče upoštevati, saj njena izpovedba ni v skladu z lastnimi trditvami.

10. Sodišče prve stopnje je tako kot bistveno ugotovilo, da je tožnica namesto potencialnih strank klicala sama sebe. Navedena ugotovitev daje podlago za sklep, da obračun, ki ga je predložila toženi stranki za avgust 2017, ni bil točen. Trditveno breme glede opravljanih storitev se je zato ponovno prevesilo na stran tožeče stranke, ki pa temu ni zadostila, kot je utemeljeno ugovarjala tožena stranka (glej 2. točko prve pripravljalne vloge tožene stranke). Po presoji pritožbenega sodišča je zato treba skleniti, da tožbeni zahtevek tožeče stranke tudi v tem delu ni utemeljen. Ob pravilni uporabi materialnega prava je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da se zavrne tudi tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 2017 dalje do plačila (peta alineja 358. člena ZPP).

11. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstv0, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo spremenil tudi v III. točki izreka tako, da je tožeča stranka v celoti dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške, ki so ji nastali v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tožeča stranka je zato dolžna toženi stranki, poleg že prisojenih 548,83 EUR, povrniti še pravdne stroške v znesku 286,87 EUR (skupaj v višini 835,70 EUR), ki jih je odmerilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

12. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v pritožbenem postopku. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je dolžna tožeča stranka povrniti njene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je pri odmeri pritožbenih stroškov upoštevalo vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku, ki znaša glede na izpodbijani del sodbe 800,00 EUR. Stroški tožene stranke so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah in znašajo 285,00 EUR (pritožba po tar. št. 21 v zvezi s tar. št. 18 OT – 250 točk, ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR ter 22 % DDV in 102,00 EUR za stroške sodnih taks). Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti navedene stroške v roku petnajst dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dne po vročitvi te sodbe, pa do plačila.

1 Po 807. členu Obligacijskega zakonika (OZ) se s pogodbo o trgovskem zastopanju zastopnik zaveže, da bo ves čas skrbel za to, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naročiteljem, in da bo v tem smislu posredoval med njimi in naročiteljem, kot tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v imenu in na račun naročitelja sklepal z njimi pogodbe, ta pa se zavezuje, da mu bo za vsako pogodbo dal določeno plačilo (provizijo). 2 Primerjaj B. Zadel: Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, četrta knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 478. 3 S pogodbo o naročilu se prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle (prvi odstavek 766. člena OZ). 4 Prevzemnik naročila ima pravico do plačila za svoj trud, razen če ni drugače dogovorjeno ali če ne sledi iz narave medsebojnega razmerja kaj drugega (tretji odstavek 766. člena OZ). 5 N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, četrta knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 213.