Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožnika, s katerim je od toženk zahteval, da mu v skladu z določbami Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), ki urejajo odškodnino za razlastitev, vročita zavezujočo ponudbo za odkup nepremičnin z ID znaki parcel ..., ..., ... in ..., vse k. o. ... (II./1. točka izreka), in da mu prva toženka plača znesek 329.510 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečno zapadlih obrokov v višini 3.970 EUR za obdobje od 15. 8. 2015 do 15. 7. 2022 (II./2. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek tožnika zoper obe toženki za sklenitev kupoprodajne pogodbe za dosego javne koristi za prodajo omenjenih nepremičnin za kupnino 304.700 EUR med prvo toženko in tožnikom (III. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (IV. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika in druge toženke1 glede odločitve o glavni stvari zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3.Tožnik predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je materialnopravno pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da v okoliščinah konkretnega primera ne obstoji pravna podlaga, ki bi tožniku omogočala zahtevati vročitev zavezujoče ponudbe za odkup oziroma neposredni odkup predmetnih zemljišč; oziroma ali je lahko tožnik v okoliščinah konkretnega primera kot lastnik nepremičnine, ki je bila s prostorskim aktom namenjena za gradnjo avtoceste in ji je bila za ta namen spremenjena namenska raba ter tako "dejansko razlastninjena", razlastitveni upravičenec pa ni zahteval uvedbe postopka razlastitve, s tožbo zahteval odkup oziroma vročitev ponudbe za odkup namesto razlastitve; in (2) ali je materialnopravno in procesnopravno pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da v okoliščinah konkretnega primera tožnik ni izkazal, da je nameraval tržiti lastne nepremičnine, ki so bile "dejansko razlastninjene" z določitvijo namenske rabe "območje avtoceste in nanjo vezanih ureditev"; oziroma ali sta sodišči prve in druge stopnje s presojo, da je v okoliščinah konkretnega primera pravilo iz tretjega odstavka 168. člena Obligacijskega zakonika, da se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči, možno izkazati le s pisnimi dokazi, kršili standarde, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), oziroma ali sta z uporabo pravila o dokaznem bremenu napačno uporabili procesna pravila iz 7., 212. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4.Predlog ni utemeljen.

5.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Druga toženka izpodbija samo odločitev o stroških postopka, ki jo je sodišče druge stopnje spremenilo.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.