Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravni posel, sklenjen s tretjo osebo, zavezuje pooblastitelja, ne pa pooblaščenca, ki zanj sklepa pravni posel.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče toženi stranki naložilo, da plača tožeči stranki znesek 1,921.901,90 SIT in zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti posameznega računa do dneva plačila ter ji povrne pravdne stroške v višini 82.138,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.9.1999 dalje do plačila.
Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi graja oceno prvostopnega sodišča glede vsebine pooblastila, ki ga je dala odvetniku Z.F.. Navaja, da je njegova vsebina povsem enaka vsebini pooblastila, ki ga sicer stranke dajejo svojim odvetnikom za procesno zastopanje pred sodiščem. Trdi, da naročilo varovanja ni bilo predmet pooblastilnega razmerja med njo in odvetnikom F.. Sicer pa je odvetnik F. štel dolg za svojega.
Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. V odgovoru je izpodbijala vse trditve tožene stranke v pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Kljub sporočilu tožeče stranke v vlogi z dne 19.9.2000, da je prenehala obstajati in da je prevzemnik vseh pravic in obveznosti ustanovitelj in edini družbenik M. F. ..., s čemer se tožena stranka v svoji vlogi z dne 13.3.2000 ni strinjala, je pritožbeno sodišče o zadevi odločilo na seji dne 28.11.2000. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je do prekinitve postopka prišlo po izdaji izpodbijane sodbe (dne 30.9.1999) in po vloženi pritožbi tožene stranke (dne 9.12.1999) ter po vloženem odgovoru na pritožbo tožeče stranke (dne 17.12.1999), in sicer dne 9.5.2000, ko je bila tožeča stranka iz sodnega registra izbrisana. V pritožbenem postopku so bila tako opravljena že vsa procesna dejanja oziroma so potekli vsi roki zanje. Tako je bilo treba v tej zadevi izdati samo še odločbo, s katero pa se presoja prvostopna sodba na dan njene odločitve, to je na dan 30.9.1999. Procesna upravičenja strank tako niso z ničemer ogrožena. Prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 4.12.1998, opr. št. III Ips 41/97. Zato pritožbenih vlog obeh strank, s katerima pritožbeno sodišče seznanjata o prenehanju tožeče stranke, ni upoštevalo, ampak je o sami zadevi odločilo po stanju na dan 30.9.1999. Pritožbeno sodišče se strinja z razlago izpodbijane sodbe, da je predloženo pooblastilo (priloga A4), katerega je dala tožena stranka odvetniku Z. F., širše od pravdnega pooblastila po 1. odst. 95. člena ZPP/77. Omenjeno pooblastilo ni na znanem obrazcu, ki je splošno v uporabi; iz njega pa tudi ni razvidno, da se izdaja le za zastopanje v (določeni) pravdi. Pomembno je, da se je naročitelj uslug odvetnik Z. F. ob naročilu nanj izrecno skliceval (glej naročilo št. 1/95 z dne 23.2.1995 in naročilo št. ZF/94 z dne 22.12.1994). Na podlagi takšnega pooblastila je odvetnik Z.F. naročil pri tožeči stranki fizično varovanje objekta "A." in z njim zavezal k plačilu toženo stranko, saj je varovanje naročil v njenem imenu in na njen račun. Gre torej za pooblastilo, ki je bilo dano s strani pooblastitelja za pravni posel (glej 89. in 91. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih; ZOR). Zato je k plačilu storitev, ki ga vtožuje tožeča stranka, zavezana tožena stranka, ne pa odvetnik Z.F., ki je zgolj v njenem imenu kot pooblaščenec sklenil posel. Navedeno ugotovitev prvostopnega sodišča namreč potrjuje tudi predložen dopis tožene stranke tožeči stranki z dne 6.7.1995 (priloga B4). Iz njegove vsebine izhaja, da je tožena stranka celotno premoženjskopravno ureditev objekta "A.", ki se je varoval, prepustila odvetniku Z.F.. Sicer pa izdaja pooblastila tožene stranke odvetniku Z.F. (dne 22.12.1994) tudi časovno sovpada z naročilom varovanja objekta "A." (z dne 22.12.1994 in 23.2.1995), katero se sicer vtožuje. Z omenjenim pooblastilom se je tožena stranka tudi zavezala, da bo za vsa izvršena opravila, ki jih je naročil njen pooblaščenec odvetnik Z.F. izdatke poravnala. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je toženi stranki naložilo povrnitev plačanih stroškov varovanja, na podlagi zgoraj omenjenih naročil. Zato ne drži trditev tožene stranke v pritožbi, da se je z danim pooblastilom zavezala poravnati le stroške in izdatke za opravljeno delo njenega pooblaščenca, ne pa tudi tretjih oseb. Glede na zgoraj ugotovljeno dejansko stanje tako ni bilo potrebno izvajati dokaza z zaslišanjem odvetnika Z.F.. Vsebina danega pooblastila je jasna, obe naročili pa se na to pooblastilo izrecno sklicujeta. Izpodbijana sodba ima tudi prav, da iz dopisa, ki ga je poslal odvetnik F. toženi stranki dne 14.6.1995 (priloga B2), izhaja ravno obratno kot zatrjuje tožena stranka, to je, da odvetnik navedenega dolga, ki se je nanašal na varovanje, ni štel za svojega. Z ničemer tudi ni izkazano, da bi kasneje ta dolg sam prevzel do tožeče stranke. Prvostopno sodišče tako predloženih listin ni presodilo zmotno, niti ni zmotno uporabilo materialnopravnih predpisov. Ob tem pa je sicer pravilno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbeni razlogi tako niso podani, kot tudi ne postopkovne kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi, v skladu s 353. čl. ZPP/99. Izrek o stroških temelji na 1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP/99. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritoženega postopka. Tožeča stranka pa jih za odgovor na pritožbo ni uveljavljala.