Jedro

Ker je šesto tožena stranka upravičena zgolj do povrnitve stroškov, ki so za pravdo potrebni, je potrebno pri presoji, ali je izpolnjen objektivni kriterij potrebnosti, izhajati iz vsebine konkretne pritožbe in odgovora nanjo, in ne zgolj iz dejstva, da je začasni zastopnik opravil storitev, kot se to trdi v odgovoru na pritožbo.

Izrek

I. Pritožbama, tožeče stranke delno, šesto tožene pa v celoti, zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 12. 2022 se ugodi tako, da se sklep spremeni v toliko, da se znesek 14.319,10 EUR nadomesti z zneskom 8.071,85 EUR, znesek 9.319,10 EUR pa z zneskom 3.071,85 EUR.

II. V ostalem se pritožba tožeče stranke zoper sklep z dne 27. 12. 2022 zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem delu potrdi.

III. Pritožba tožeče stranke zoper sklep z dne 28. 4. 2023 v zvezi s sklepom o popravi z dne 21. 9. 2023 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

IV. Pravdne stranke krijejo vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_Glede sklepa z dne 27. 12. 2022_

1. S sklepom z dne 27. 12. 2022 je sodišče prve stopnje odločilo, da se začasnemu zastopniku šesto tožene stranke priznana nagrada v višini 14.319,10 EUR izplača iz sredstev, ki jih je založila tožeča stranka, ter da mora slednja plačati manjkajoči predujem v višini 9.319,10 EUR.

2. Sklep s pravočasnima pritožbama izpodbijata tožeča in šesto tožena stranka. Tožeča stranka uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Protivi se priznanju nagrade za odgovor na pritožbo. Trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje nagrade za vse storitve odmeriti upoštevaje število točk, veljavnih ob začetku postopka, pri tem pa bi bilo potrebno nagrado zaradi bistvenega zvišanja točk po spremenjeni tarifi omejiti. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša stroške.

3. Šesto tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje nagradi za sestavo odgovora na tožbo ter prve pripravljalne vloge upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 3,000.000,00 EUR odmeriti na 2.000 točk, ne pa na 600 točk. Predlaga spremembo s povišanjem priznane nagrade ter zneska doplačila predujma ter priglaša stroške.

4. Tožeča in šesto tožena stranka sta podali pritožbena odgovora, v katerih se zavzemata za zavrnitev pritožb in priglašata stroške.

5. Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena, pritožba šesto tožene stranke pa je v celoti utemeljena.

6. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vrednost spornega predmeta znaša 3,000.000,00 EUR, in ne 22.000,00 EUR kot je to tožeča stranka označila v tožbi. Zato šesto tožena stranka utemeljeno izpostavlja, da bi ji morala biti nagrada tudi za storitvi, opravljeni pred korekcijo višine spornega predmeta, odmerjena od pravilne vrednosti spornega predmeta in ne od v tožbi neustrezno navedene. Za odgovor na tožbo z dne 7. 1. 2021 ter za prvo pripravljalno vlogo z dne 12. 10. 2021 tako šesto toženi stranki pripada nadaljnjih 2.070,10 EUR (= 1.400 točk x 0,60 EUR za odgovor na tožbo + 1.400 točk x 0,60 EUR za prvo pripravljalno vlogo + 28 točk x 0,60 EUR za izdatke v pavšalnem znesku v višini enega odstotka od skupne vrednosti storitve + 373,30 EUR za davek na dodano vrednost). Zahteva tožeče stranke „za omejitev nagrad zaradi spremembe tarife“ pa ni utemeljena. Nagrade je namreč sodišče prve stopnje pravilno odmerilo na podlagi Odvetniške tarife, ki je veljala v času, ko je odvetnik delo opravil (Uradni list RS, št. 2/15, 28/18, 22/19)1, torej po tarifi, ki je veljala pred spremembo, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 70/22. 7. Tožeča stranka pravilno trdi, da je sodišče prve stopnje šesto toženi stranki preuranjeno priznalo nagrado za vložitev odgovora na pritožbo z dne 13. 9. 2022. Ker je šesto tožena stranka upravičena zgolj do povrnitve stroškov, ki so za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), je potrebno pri presoji, ali je izpolnjen objektivni kriterij potrebnosti, izhajati iz vsebine konkretne pritožbe in odgovora nanjo, in ne zgolj iz dejstva, da je začasni zastopnik opravil storitev, kot se to trdi v odgovoru na pritožbo. Glede na to, da je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 41/2023 z dne 17. 3. 2023 odločilo, da mora šesto tožena stranka kriti svoje stroške pritožbenega postopka, torej stroške, nastale s predmetnim odgovorom na pritožbo, je bilo potrebno pritožbi tožeče stranke v tem delu ugoditi. Materialnopravno napačno je bilo tako šesto toženi stranki priznanih 8.317,35 EUR (= 11.250 točk x 0,60 EUR za odgovor na pritožbo + 112,5 točk x 0,60 EUR za izdatke v pavšalnem znesku v višini enega odstotka od skupne vrednosti storitve + 1.499,85 EUR za davek na dodano vrednost).

8. Pritožbi tožeče stranke je bilo tako potrebno delno ugoditi, pritožbi šesto tožene stranke pa v celoti. Izpodbijani sklep je bilo potrebno zaradi pravilne uporabe materialnega prava delno spremeniti tako, da se znesek 14.319,10 EUR po odštetju zneska 8.317,35 EUR in prištetju zneska 2.070,10 EUR nadomesti z zneskom 8.071,85 EUR, znesek 9.319,10 EUR pa z zneskom 3.071,85 EUR (3. točka 365. člena, 366. člen ter peta alineja 358. člena ZPP).

9. Pritožbo tožeče stranke je bilo potrebno v delu, s katerim se je zavzemala še za večje znižanje priznane nagrade, zavrniti in napadeni sklep v tem še izpodbijanem delu potrditi (2.točka 365. člena, 366. člen, 353. člen ZPP).

10. Upoštevaje pritožbeni uspeh in dejstvo, da pritožbena odgovora nista prispevala k rešitvi zadeve, krijeta tožeča stranka in šesto tožena stranka vsaka svoje stroške, ki so jima nastali v zvezi izpodbijanjem sklepa z dne 27. 12. 2022 (drugi odstavek 165. člena, drugi in tretji odstavek 154. člena ter 155. člen ZPP).

_Glede sklepa z dne 28. 4. 2023_

11. S sklepom z dne 28. 4. 2023, v zvezi s sklepom o popravi z dne 21. 9. 2023, je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da povrne prvi toženi stranki 4.628,07 EUR, četrti toženi stranki 372,00 EUR, sedmi toženi stranki pa 4.960,76 EUR, v primeru zamude s plačilom pa prvi in sedmi toženi stranki tudi zakonske zamudne obresti.

12. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Trdi, da zaradi odločitve o stroških s posebnim sklepom po izdaji sodbe strankam ni jasno, s kakšnimi stroški morajo računati, ko bo postopek končan. Meni, da zato lahko pride do kršitve 5. člena ZPP, po katerem mora sodišče vsaki stranki dati možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Nadalje izpostavlja, da iz sklepa ni razvidno, da bi bila upoštevana določba 11. člena ZPP, po kateri se postopek opravi s čim manjšimi stroški. Sodišče bi moralo skrbno presoditi, ali so bili vsi stroški resnično potrebni. Ker je izpodbijano odločitev sprejel strokovni sodelavec, se pritožnici postavlja vprašanje, ali je bila zadeva sploh ustrezno preučena, saj je bila s celotno zadevo seznanjena le sodnica. Meni, da bi moralo biti v izreku sklepa določeno, da pritožba ne zadrži izvršitve, ne pa le v obrazložitvi. Skladnost določbe 163. člena ZPP z Ustavo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah se ji zdi vprašljiva. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje.

13. Prva in sedma tožena stranka se v odgovorih na pritožbo zavzemata za zavrnitev in priglašata stroške.

14. Pritožba ni utemeljena.

15. Glede na to, da se je imela tožeča stranka možnost izjaviti o procesnem gradivu, ki je v spisu, ji je bila s tem že tekom postopka, ne pa šele po njegovem zaključku, zagotovljena pravica do izjavljanja tudi glede pravdnih stroškov, ki so nastali med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP). Načelo kontradiktornosti zato ni bilo kršeno.

16. Iz razlogov izpodbijanega sklepa konkretno in določno izhaja, da so bili stroški, ki jih je sodišče strankam priznalo, za pravdo smotrni. Pritožba zgolj s posplošenim zatrjevanjem o nepotrebnosti stroškov in pomanjkljivi preučitvi spisa pravilnosti odmere ne more izpodbiti.

17. ZPP v četrtem odstavku 163. člena določa, da pritožba zoper sklep, kakršen je obravnavani, ni suspenzivno pravno sredstvo. Odložilni učinek sklepa je izključen ex lege, zato sodišču o njem ni potrebno odločati.

18. Kršitve ustavno in konvencijsko zajamčenih pravic pritožba ne uveljavlja toliko določno, da bi bilo moč utemeljenost očitka sploh preizkusiti.

19. Kakšni razlogi, iz katerih se izpodbija prvostopni sklep z dne 28. 4. 2023, tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen ZPP).

20. Prvo in sedmo tožena stranka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega odgovora, saj k rešitvi te zadeve nista prispevala (prvi odstavek 165. člena ter 155. člen ZPP).

1 Na podlagi drugega odstavka 12. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15, 28/18, 22/19, 70/22) je stranka dolžna odvetniku plačati storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji.